Zdravniki klikajo, pacienti čakajo, politika miži

Leta 2012 so družinski zdravniki postali glasni. Kot edina specialna zdravniška smer so ustanovili svoj sindikat. Tako s strani politike kot lastne stroke so se namreč počutili spregledane. Razlog za to delno pripisujejo relativno mladi specializaciji, ki je bila prej splošna medicina in kar je lahko opravljal vsak, ki je zaključil medicinsko fakulteto. Nekateri iščejo razloge tudi v vzgoji študentov, ki jim v večini predavajo zdravniki s sekundarnega in terciarnega nivoja. Kakorkoli, številke, ki so jih družinski zdravniki začeli sporočati javnosti, so bile (in so še danes) alarmantne. Med drugim so izračunali, da imajo le sedem minut za vsakega pacienta, saj si po 60 pacientov na dan poda kljuko njihovih vrat. Zaradi preobremenjenosti so opozarjali tudi na večjo možnost napak. Ob primeru družinske zdravnice, ki je leta 2013 morala v zapor, ker je bila hkrati razpisana na dveh deloviščih in ni odšla na teren, pacient pa je umrl, so znova iskali razloge (tudi) v preobremenjenosti. Kar 40 odstotkov manj naj bi bilo družinskih zdravnikov pri nas kot drugod po Evropi, so tedaj razlagali. Poleg tega naj bi v povprečju umirali celo od pet do sedem let prej kot specialisti drugih strok.
Bistvene razbremenitve vse odtlej kljub glasnim in argumentiranim opozorilom niso dosegli. Se pa je vse manj mladih zdravnikov odločalo za to specializacijo, kljub večjim potrebam. Od 406 študentov medicine naj bi primarno zdravstvo zanimalo le šest odstotkov mladih zdravnikov. Z ministrstvom so se sicer družinski zdravniki uspeli dogovoriti, da bodo lahko imeli opredeljenih največ 1500 pacientov, kar so tudi smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), a do tega naj bi prišli postopoma, za letos je denimo ta meja določena pri 1995 pacientih na zdravnika. Vendar pa dogovor ni skladen s financiranjem s strani zdravstvene blagajne (ZZZS). Ta jih namreč plača glede na doseženo povprečno glavarino v državi, ki je znatno višja, saj znaša 2450 pacientov na zdravnika. V sindikatu družinskih zdravnikov Praktikum to ilustrirajo: če zdravstveni dom, ki ima deset zdravnikov in povprečno na zdravnika opredeljenih 1600 oseb, nato zaposli še dva nova zdravnika, prejme zaradi dodatno znižane glavarine 250 tisoč evrov manj.
Poleg tega so družinski zdravniki v zadnjih letih dobili še nove administrativne zadolžitve, s čimer jim je bilo odtrganega še nekoliko več časa za paciente. Zato so se decembra lani znova oglasili. Tokrat so apel zapisali družinski zdravniki iz mariborskega zdravstvenega doma, kmalu so se jim pridružili še kolegi po vsej državi.

Še pediatri, ginekologi, zobozdravniki

To je spodbudilo tudi pediatre. Sekcija za primarno pediatrijo pri Združenju za pediatrijo Slovenskega zdravniškega društva se je pridružila apelu kolegov iz družinske medicine. "Otroci in mladostniki, ki so na papirju naše največje bogastvo, v vsakdanjem življenju postajajo žrtve vse bolj neurejenih razmer," so bili ostri. Opozorili so na preobremenjenost kadra in premalo število programov, ki so hkrati neenakomerno razporejeni. Njihova starostna struktura pa da je "skrb zbujajoča". Tretjina je namreč starejša od 60 let. Marsikje jim zato pomagajo upokojeni reaktivirani kolegi, stari tudi 70 let in več. Po drugi strani upada zanimanje mladih za delo v primarni pediatriji, kar je po njihovem posledica "naraščajoče nepotrebne administrativne obremenitve".
Odnos ministrstva, zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so označili kot mačehovskega. Preventiva v pediatriji pa bi po njihovem nujno potrebovala prenovo, saj v zadnjih dvajsetih letih praktično ni bila prevetrena. S strani stroke so pobude in predlogi v tem času sicer prihajali. Nazadnje leta 2016, ko so že tretjič pripravili prenovljen preventivni program, a ga na ministrstvu niso uveljavili.
Januarja so se oglasili še ginekologi. Sklicali so tiskovno konferenco na zdravniški zbornici in predstavili podobne težave. Če bo šlo tako naprej, utegne 300 tisoč žensk do leta 2024 ostati brez osebnega ginekologa, so napovedali. Po oceni njihovega razširjenega strokovnega kolegija (RSK) je varna meja 4000 opredeljenih pacientk na ginekologa, slovensko povprečje pa znaša 5033. Tudi njihova starostna struktura je neugodna. In tudi za ginekologijo na primarnem nivoju, torej za delo v ambulanti, se mladi zdravniki ne odločajo radi. Posledice se ponekod po državi že kažejo, saj nekatere ženske že danes izredno težko dobijo osebnega ginekologa. Mladih specializantov v zdravstvenih domovih po drugi strani niti ne sprejemajo, ker bi jim to še dodatno znižalo povprečno glavarino - znova se za plačilo programa (ZZZS) gleda državno povprečje in ne varna meja po oceni stroke.

Prezrti, preslišani, pred kolapsom ...

Kratko pri neurejenem sistemu osnovnega zdravstva tako pogosto potegnejo (tudi) pacienti. Varuh bolnikovih pravic na Mestni občini Maribor France Prosnik je zaskrbljen, saj opaža, da že dlje časa vlada "nekakšno izredno stanje. Vse je v nekem vzdušju stalne napetosti, kjer pa se izgublja zaupanje enih in drugih." Ne opaža, da bi se pritožbe iz osnovnega zdravstva v zadnjih letih povečale, zaznava pa "povečano občutljivost na obeh straneh. Kot da so se problemi povečali v odnosu." Se pa več kot v prejšnjih letih pri varuhu pritožujejo zdravniki sami. "In to predvsem zdravniki splošne prakse. Tudi zaradi agresivnega vedenja bolnikov. Nekaj odmevnejših je bilo v medijih, a zdi se, da se je to prikradlo v čisto vsakdanje ambulante. Ljudje nimajo potrpljenja, hitreje eksplodirajo in so tudi agresivni." Varuh se spomni primera bolnice, ki so jo v zdravstvenem domu skozi vrata pospremili varnostniki, saj jo je medicinska sestra dojela kot tako agresivno. Pri pediatrih se pogosto kaže konflikten odnos pri starših, ki ne želijo cepiti otrok, doda Prosnik. "Občutek imam, da se politika ni posvetila osnovnemu zdravstvu. Kot da se neprestano gibljemo v nekem pasu izrednih razmer. Ni tistega ustaljenega in predvidljivega. Zaškripa na eni strani, nato na drugi, to se zelo pozna. Politika je do kraja zategnila pogoje v zdravstvu. To pa pomeni za ljudi slabši dostop do primarnega zdravstva."

Manj klikanja, več laboratorija

In kaj predlagajo na zbornici? "Želimo si, da bi ministrstvo po skrajšanem postopku predlagalo zakonske spremembe, s katerimi bi zdravnike in medicinske sestre razbremenili administrativnih bremen. Prav tako si želimo, da bi se število okrožnic oziroma navodil, ki jih izdaja ZZZS, omejilo na neko razumno število. Nenehno spreminjanje pravil ustvarja stalen občutek negotovosti. Tako nam na primer urgentni zdravniki poročajo, da se je cena pregleda z ultrazvokom v enem letu spremenila kar trikrat. Družinski zdravniki pa morajo, medtem ko imajo pri sebi pacienta, iskati, do katere ustanove je manj kilometrov, ko napotujejo naprej, sicer so lahko kaznovani s strani ZZZS. Za eno napotnico mora zdravnik opraviti vsaj 17 klikov in napisati besedilo v treh okencih obrazca. Zdravnik se z vsem tem ukvarja v času, ki je namenjen pacientu in njegovi obravnavi. Gleda v monitor in klika, pacient pa sedi in čaka. Ker pa je predvideni čas, namenjen določeni obravnavi, ostal enak, ostane manj časa za pacienta. Temu ne more odgovoriti na morebitna vprašanja, mu pojasniti poteka zdravljenja, ker v čakalnici že čaka naslednji pacient. Želimo si tudi, da bi naredili konec zbiranju podatkov, ki se ne obdelujejo ali pa se zbirajo in obdelujejo, vendar ne služijo ničemur drugemu kot nadzorovanju in omejevanju zdravnikov. Predlagamo, da se ta energija raje preusmeri v analize, ki bodo javno dostopne in v resnici namenjene izboljševanju varnosti in kakovosti obravnave pacientov," sklene predsednica zbornice, ki pa v dobro ministrstvu šteje, da je ustanovilo delovne skupine, v katerih sodelujejo tudi člani zbornice, a o njihovem napredku (še) ne more govoriti.

Sestre imajo rešitev, ampak ...

Obratno kot pri zdravnikih je v osnovnem zdravstvu pri medicinskih sestrah. "Na primarnem nivoju še nikoli nismo imeli toliko diplomiranih medicinskih sester kot danes. V zadnjih sedmih letih so se ambulante družinske medicine z uvedbo referenčnih ambulant okrepile s polovico diplomirane medicinske sestre, kar je pomenilo nekaj več kot 400 diplomiranih medicinskih sester," pove Monika Ažman, predsednica Zbornice - Zveze (Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije). A potrebe kažejo, da bi v ambulantah potrebovali polno zaposlitev ene diplomirane medicinske sestre. "Narašča namreč delež pacientov, ki so jim sestre v referenčnih ambulantah skozi preventivo odkrile kronične bolezni in bi zdaj potrebovali kurativo. In tako se ponekod že dušijo s temi bolniki, ki jih same obravnavajo."

Ministrstvo bo dalo več denarja. Koliko?

V kabinetu ministra za zdravje podobno razloge za situacijo v osnovnem zdravstvu vidijo tudi v demografskih spremembah. "Spremenjene zdravstvene potrebe prebivalstva zaradi dolgožive družbe in povečevanje neenakosti v zdravju se kažejo tudi na primarni ravni," pravijo. In naštejejo aktivnosti ministrstva, s katerimi naj bi bili v preteklosti že krepili osnovno zdravstvo. Poleg že omenjenih referenčnih ambulant spomnijo na razpisanih 645 specializacij iz družinske medicine in sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravniški službi, ki je spremenil podeljevanje specializacij in uvedel sekundariat, s čimer naj bi zagotovili službe zdravnikom, ki niso uspeli pridobiti specializacije. Povečali so tudi pristojnosti specializantov družinske medicine, ti lahko opredeljujejo svoje paciente, kar naj bi razbremenilo zdravnike specialiste in omogočilo hitrejši dostop za paciente.
Na ministrstvu sicer obljubljajo nove "sistemske ukrepe za krepitev primarnega zdravstvenega varstva". Pri tem navedejo dokončanje strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti, pa tudi več denarja. Za letos pravijo, da se povečuje število timov v splošni ambulanti za 32, v pediatriji za 21, plan obsega storitev naj bi povečali tudi v referenčnih ambulantah. Pri tem je vredno spomniti, da kadra na trgu primanjkuje in da financiranje ZZZS sledi povprečni glavarini. Na ministrstvu sicer pravijo, da podpirajo povečano število razpisanih specializacij na področju družinske medicine, pediatrije in ginekologije. Kako bodo mlade prepričali, da se za to odločijo, ostaja uganka. Pravijo še, da bodo skupaj z ZZZS, zbornico in združenjem zdravstvenih zavodov pripravili prenovljen model financiranja primarne ravni. Za letos pa da načrtujejo tudi pripravo ukrepov, s katerimi bodo zmanjšali administrativne obremenitve zaposlenih. Bo to dovolj?