Shaun, v Sloveniji Jon, je neobičajno pametna ovca pasme shropshire, ki s svojo čredo živi na kmetiji Mossy Bottom (ime je mogoče videti v skoraj vseh uvodnih prizorih, lahko bi ga prevedli v mahoviti dol ali celo zadnjica) - na tradicionalni majhni britanski kmetiji na severu države. Ker je življenje na takih kmetijah v britanskih zakotjih lahko precej enolično, še posebej če si radoživa ovca, se Jon vsako sedem minut trajajočo epizodo potrudi ustvariti vsaj nekaj kaosa. Največkrat tako, da s prijatelji poizkuša in preizkuša človeško tehnologijo. Ali obnašanje. No, včasih tudi oboje, saj so ovce precej navdušene nad človeškimi rečmi, nekako so povzele tudi človeške navade. Navadno se vse dogaja brez vednosti lastnika kmetije, se pa zato početja ovac običajno zelo dobro zaveda ovčar Bitzer, ki občasno z Jonom celo sklene pakt. Odvisno od situacije pač.
Zvesti animaciji in ne računalnikom
Shaun the sheep je britanska stop-motion otroška televizijska serija franšize Wallace in Gromit, v Veliki Britaniji serijo predvaja BBC, v Nemčiji ARD, sicer pa ima globalne dimenzije, predvajajo jo v 170 državah sveta. Na facebooku ima Jon kar pet milijonov sledilcev, živahen pa je tudi na drugih družabnih omrežjih, kjer načeloma pritegne veliko pozornosti. Seveda je tudi med rekorderji po gledanosti, a to nekako že vemo.
Lutka Jona ima le 17 centimetrov in tehta 100 gramov, večinoma je namreč iz flisa, ki je skrbno nameščen na plastično maso, redno ga tudi obnavljajo. Ne le Jona, v filmu Bacek Jon so uporabili kar 354 lutk (157 ljudi in 197 živali), zanje so porabili kar 80 metrov flisa. Lutka je oblikovana okoli kovinskega skeleta, kar ji omogoča premikanje v razne položaje. Za vsak gib morajo animatorji premakniti lutko v natančno določen položaj, lutke pa fotografirajo znova in znova, da združeni posnetki ustvarijo iluzijo dinamičnega gibanja. Samo za izraze na obrazih je ustvarjenih tri tisoč delčkov za usta. Tudi sicer se ekipa Aardman Animations trudi uporabljati čim manj računalniških ozadij in učinkov. Tako je denimo koruzno polje, skozi katerega bežijo v filmu Farmageddon, iz dlak plišastega medvedka, leteči krožnik je del fidget spinnerja (posebna vrsta vrtavke, ki je pred nekaj leti obnorela mladež), med najmanjše rekvizite pa sodijo Bitzerjeva piščalka, kmetova očala in Jonov radio. Snemanje poteka v hangarju z nekaj deset velikimi pomičnimi platformami, na katerih teče prava akcija - no, fotografiranje kadrov. Če bi snemali sekvenco za sekvenco posamično, bi za film potrebovali devet let.
Za vse ostalo je tukaj "beee"
Na snemanju Aardmanovih filmov pretežno vlada tišina, animatorji sicer odigrajo vse prizore, a le zato, da ugotovijo, kako naj bi se lutke iz gume in silikona premikale. Glasbo in zvočne učinke dodajo šele kasneje in rezultat je skoraj vedno smešna pustolovščina, polna beejev. Bacek Jon in njegovi prijatelji namreč ne govorijo, bacek za razlaganje zapletenih reči običajno uporablja tablo v skednju - nanjo nariše načrt za najbolj zapletene pustolovščine, pa tudi raketo, če je to potrebno - in ostala čreda mu običajno zvesto sledi. Za vse ostalo je tukaj "beee" - teh je bilo v filmu Farmageddon kar 1589. Mož, ki je ustvaril backa, je priznani britanski animator Nick Park, prejemnik številnih filmskih nagrad BAFTA, večkratni nominiranec za oskarja, prejemnik štirih kipcev in stvaritelj številnih animiranih filmov, v Britaniji je med najbolj znanimi serija Wallace and Gromit. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da ima Wallace nekaj njegovih lastnosti, čeprav Park to zanika.
Petnajst let obstoja
A glavna začimba backovih dogodivščin je poleg izredno domiselnih likov (najboljši Jonov prijatelj in zaščitnik je velikanska Shirley, ki večino časa, ko se kamera, pardon fotoaparat, ustavi pri njej, polpriprtih oči prežvekuje travo) smisel za humor, ki spremlja malega ovna in njegove prijatelje. V serijah in filmih najdemo skrite reference na goro ikoničnih dogodkov iz knjig, filmov in drugih risank. Tako mimogrede naletimo na povezavo s Štoparskim vodnikom po galaksiji, Aliena, celo na film Ko jagenčki obmolknejo. Če se po čem Jon razlikuje od drugih, je to njegova edinstvena pričeska in komična inteligenca; čeprav dejansko ne govori nobenega jezika, lahko še vedno razumemo, kaj poskuša povedati. Namesto dialoga uporablja preprosto godrnjanje, blejanje in vzdihovanje, ki dodaja subtilno izražanje razpoloženju in občutkom vsakega lika. To je pripomoglo k temu, da je Shaun postal priljubljen tudi mednarodno. Letos praznuje 15-letnico obstoja in navdušuje otroke ter odrasle še danes. In z večjim intervalom zaupanja, kot ga imajo predvolilne ankete, lahko napovemo, da bo zagotovo še podiral rekorde gledanosti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
