Zlovešče in izjemno

Vrh aparata, ki je skrbel za nacionalno varnost, je bil na nočni vladni seji - sredi ene največjih kriz - nemudoma odrezan, kmalu so, kot na tistih sovjetskih retuširanih fotografijah, izginili še najvidnejši predstavniki zdravstvene obrambe, ki so si do tistega trenutka že pridobili zaupanje državljanov. Nato se je že tako znervirana nacija vrnila v preteklost, ko se je pojavil Jelko Kacin, ki je še tiste bolj ali manj hladnokrvne spomnil na čase tankov in zračnih alarmov. Kot da virus ni bil dovolj. Če smo si dogodke pred minulo soboto še nekako zapomnili po tem, da se je odhajajoča vlada naposled spopadla z virusom, si teden z novo vlado lahko zapomnimo le po nekaj opornih točkah - nadaljevanju diskreditacij političnih nasprotnikov kar preko uradnega profila famoznega, v zakonodaji neznanega kriznega štaba, opustitvi sistematičnih in vsebinsko natančnih tiskovnih konferenc NIJZ in zdravstvenih oblasti, povišanju plač ministrov in državnih sekretarjev in diletantskem naročanju zaščitne opreme.
In še po nečem, veliko pomembnejšem. Stopnjevanju ukrepov zoper državljane, ki se, razen peščice neodgovornežev, skoraj plebiscitarno držijo navodil državnih organov. Namesto da bi okrepili pritisk na nekaj desetin neodgovornih državljanov, je tarča pritiska celotna država. Zakaj? In če k temu dodamo še nerazumljive (vnovične) napore, da v civilno sfero - kjer ji ni in ji nikoli ne bi smelo biti mesto - potiska vojsko, potem se izrisuje zlovešča slika. Aktivirati vojsko z izgovorom, da bodo potrebovali mejne policiste? Čakajte, policiste z meje, kjer je povsem mirno in ki je praktično že povsem zaprta? To je zatohel vonj po izrednih razmerah, ki se ga težko znebimo. Je to tudi zlovešča napoved, da je treba prestrašene državljane prepričati, da je treba svobodo zamenjati za "varnost"? Izkušnje po 9/11 v ZDA in kasneje tudi po Evropi kažejo, da je izgubljeno svobodo in pravice po koncu krize težko, če ne že nemogoče pridobiti nazaj. Filozofinja Karolina Babič v tokratni prilogi zelo jasno opozarja, da so za svobodo, kot jo imamo danes, več stoletij ljudje dajali svoja življenja. In da se po izrednih stanjih svoboda ni ali se celo morda nikoli ne bo povsem povrnila.
Francija, Španija ali Italija so sprejele bistveno ostrejše ukrepe, a tam nelagodja, da je v ozadju nekakšen mehki državni udar, ni. Gre za zrele in trdne demokracije. Slovenija to ni. Je država z zelo ranljivo demokracijo, ki so jo spodkopavali tudi nekateri, ki danes sedijo v vladnih prostorih in po ministrstvih. In tu ima ta vlada problem. Gre za slab občutek. Ne nazadnje ga je, kljub temu da je Janez Janša izkušen politik, ustvarila prav ta oblast. Z imenovanjem karikatur na pomembna mesta, z ustanavljanjem parastruktur in, kar je v boju z virusom najpomembneje, nastavljanjem strankarskih kadrov na prvo zdravstveno linijo.