“Zna se”, kdo vodi državo

Mladen Mali, Zagreb
12.01.2019 05:12

Sporočilo, objavljeno pred letom dni na naslovnici desničarskega tednika, je bilo: “Bye, bye, Kolinda”.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

V poslovilnem tekstu Kolindi Grabar-Kitarović, ki jo je označil za "zakompleksano provincialko", je glavni urednik tednika napisal tudi tole: "Ne morete se vi toliko odreči hrvaškega naroda, kot se hrvaški narod lahko odreče vas!" Zadrta desnica ni mogla prebaviti njenega poziva srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, naj obišče Hrvaško. Na koncu komaj končanega leta je predsednica z nasprotnega političnega pola dobila nekoliko bolj vljudna, a vsebinsko enaka sporočila: če bi bili v neki državi, bi predsednica odstopila ali pa bi bil sprožen postopek impeachmenta. Povod je bila zamenjava predsedničinega svetovalca za notranjo politiko, ki je bila razumljena kot znak, da se predsedničin urad "čisti" oseb, o katerih velja prepričanje, da so bile odgovorne za nenehen spor šefinje države in predsednika vlade. Hkrati naj bi to bil znak, da je iz tega spora kot zmagovalec izšel premier Andrej Plenković.
Ko pa je zdaj že bivši predsedničin svetovalec objavil pismo, v katerem trdi, da ga je z zamenjavo seznanil visokorangirani pripadnik varnostno-obveščevalne agencije (SOA), je nekdanji predsednik države Ivo Josipović izjavil, da gre, če je to resnica, za zlorabo pooblastil in položaja in da je to material za odpoklic predsednice, ki je grobo kršila ustavo. Z Josipovićevo oceno, da ta primer kaže, da je predsednica "marioneta ene skupine, tiste desne", se strinja večina analitikov na Hrvaškem. Od tod tudi ocena, da je sedanji predsednik HDZ Andrej Plenković dobil bitko za prevlado v stranki nad desnico, ki je Kolindo Grabar-Kitarović pripeljala na oblast.

Primer zaključen?

Izkušnje iz prejšnjih predsedničinih afer kažejo, da se bo ta primer poskušalo pomesti pod preprogo, kar se je že začelo dogajati. Predsednica je izjavila, da je zanjo "primer zaključen", premier pa, da se "iz muhe dela slona". Oba pa nadzirata tajno službo. Druga afera, v katero je vključena HDZ in katere lovke so pripeljale vse do predsedničinega urada, je znana pod imenom afera SMS. To je primer bivšega obveščevalca, ki je ponaredil SMS-sporočila, da bi diskreditiral takratnega glavnega državnega tožilca. Ko je preiskava prišla do njega, ga je nekdo opozoril, a nespretni vohun z računalnika ni uspel izbrisati pripravljenih sporočil, s katerimi je želel diskreditirati šefa HDZ in vlade Plenkovića. Sumilo se je, da je naročnik v uradu predsednice, in odstopil je njen svetovalec za nacionalno varnost.

Poraz predsednice

Dejstvo je, da na Hrvaškem opozicija nima moči niti v enem trenutku postaviti stabilnost vladajoče koalicije pod vprašaj, zato se je HDZ lahko celo leto 2018 posvetila znotrajstrankarskim spopadom. Dve aferi ob koncu leta sta Plenkoviću prinesli tisto, kar je hotel: porazil je predsednico in uničil sanje tistim, ki so jo videli na premierskem položaju. Kmalu bo prišlo še do znotrajstrankarskih rošad. Vse leto 2018 je bila vlada tarča kritik predsednice države, po drugi strani pa je potekala pred javnostjo skrita borba, kdo bo obvladoval HDZ. Postavi se seveda vprašanje: s čim se je država še ukvarjala? "Zna se", kupovala je letala. Slavili so se športni uspehi. In varovale meje, da jih ne bi kdo nepooblaščeno prečkal.

Slovenija? Kaj je to?

Minister pod "presenečenjem" verjetno misli na morebitno slovensko blokado. Sosednja Slovenija v celem lanskem letu ni izzvala večje pozornosti niti medijev niti politike, niti ko gre za arbitražo. Od spora dveh ribičev glede poškodovanih mrež blizu Savudrije iz sredine leta v medijih ni bilo nobene nove vesti. Arbitraža preprosto ni bila tema. Jeseni je Zagreb objavil, da bo odgovoril na tožbo Slovenije. V odgovoru je Hrvaška ponovila stališče, da kompromitirana arbitražna sodba ni dala rezultata, ki bi zavezoval Hrvaško.
Ali, kot temu pravi premier Plenković, Slovenci so izbrali to pot, Hrvaška pa bo iskala rešitve, ki bi lahko pripeljale do dogovora.
V letu, ki se je začelo, se volijo evroparlamentarci in nova predsednica/predsednik države. Ne pričakuje se, da bi izid volitev prinesel kakršno koli spremembo sedanjih stališč, o katerih na Hrvaškem obstaja široko soglasje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta