Miha Raičevič
Poslal nam je fotografijo in videoposnetek, ki sta letos maja nastala na oknu stanovanja v Ilirski Bistrici. Na okenski polici se je namreč pojavil prav klavžar. "Kaj je to," se sprašuje nekdo na posnetku.
Gre za izjemno redko vrsto ptic iz družine ibisov, najbližji njegovi sorodniki pa so štorklje in čaplje, nam je pojasnil ornitolog in strokovni vodja Notranjskega regijskega parka Tomaž Jančar. Slovensko ime klavžar mu je nadel Žiga Zois v svojem imeniku ptic s slovenskimi imeni "Nomenclaturi Carniolici". Ime grivasti ibis je umetna skovanka iz 20. stoletja, ki pa se ne uporablja več.
Jančar ob tem poudarja, da trdnega dokaza, da je klavžar gnezdil tudi na območju Slovenije, za zdaj ni. Je pa nekaj indicev, ki naj bi na to kazali. "Najbolj spektakularna je nemara upodobitev klavžarja na znameniti freski Mrtvaški ples v Hrastovljah," pojasnjuje. Sicer pa je po njegovih besedah že v 17. stoletju na evropskih tleh veljal za izumrlo vrsto. Kot nam je sporočil bralec na Twitterju, je klavžar upodobljen tudi na freski v cerkvici Sv. Helene v Gradišču pri Divači.
V zadnjih letih je klavžar v Sloveniji maloštevilen in redek preletnik. "Opazujemo jih večkrat vsako leto. Osebki izvirajo iz avstrijske populacije. Gre za ponovno naseljeno populacijo. Vsako leto se jeseni selijo v tople kraje Italije in spomladi nazaj v Avstrijo," pravi Jančar.
Iz Avstrije so jih v tople kraje vodili z zmaji
Pojasnjuje, da selitvenih poti nimajo zapisanih v genih, temveč se jih morajo naučiti od starejših osebkov. Tako so jih morali v primeru "reintroducirane" avstrijske populacije na prezimovališča voditi njihovi človeški krušni starši, ki so za to uporabljali motorne zmaje.
V Sloveniji jih zato pogosto opazujejo na travnatih športnih letališčih, ker "so se od svojih človeških vodnikov naučili, da so to primerna mesta za postanek". Jančar pravi, da jih je sam pred številnimi leti lahko opazoval na športnem letališču pri Postojni.
Zakaj ima klavžar na posnetku, ki nam ga je poslal bralec, na nogah obročke, pa je Jančar pojasnil, da vse mlade ptice te vrste v Avstriji obročkajo že v gnezdu, saj gre za majhno populacijo in zahteven projekt reintrodukcije. "Vsak osebek je še kako dragocen, zato podatke o njihovem gibanju skrbno spremljajo," je zaključil.
