Invazivno vrsto modrega raka so namreč v delti Neretve prvič opazili v začetku tega stoletja. Verjetno so tja pršili z ladjami, ki so se zasidrale v bližnjem pristanišču v Pločah. V zadnjih dveh desetletjih pa se je ta vrsta raka razmnožila v izlivu Neretve in je preplavila območje, na katerem so pred tem prevladovale jegulje, poroča agencija Reuters.
Modri rak je vsejed in povzroča veliko škodo ribam in školjkam, s čimer vpliva na ekosistem. Posledično bo upad števila jegulj vplival tudi na zaščitni znak lokalnega gurmanskega turizma, je povedal morski biolog Branko Glamuzina z dubrovniške univerze.
Populacija jegulj je v zadnjih nekaj desetletjih nenehno upadala, kar je tudi posledica širjenja kmetijskih zemljišč, zdi pa se, da ji je glavni udarec prizadel modri rak. Pred približno 50 leti so ribiči ulovili okoli 150 ton jegulj letno, zdaj pa poročajo o kvečjemu 10 tonah ulova.
Čeprav so modri raki prav tako gurmanska poslastica v ZDA in na Japonskem, pa lokalni prebivalci ne kažejo veliko zanimanja za takšne jedi, količine pa so premajhne, da bi lahko rake izvažali.
Prav tako raki ne zanimajo lastnike lokalnih restavracij, želijo se držati tradicionalne ponudbe jegulj in žab, pravi Glamuzina, z njim pa se strinja tudi lastnik restavracije v Metkoviću Plavo Jerković. "Na tem območju ne poznam nikogar, ki bi modre rake uvrstil na svoj jedilnik. Poskusil sem jih in so res dobri, a tu gre za tujo vrsto. Raje bi videli, če jih ne bi bilo več," je povedal Jerković.
