Industrija video iger že dolgo ni več namenjena zgolj priložnostnim igralcem, saj vedno več ljudi uživa v igranju najrazličnejših iger. Večina to počne za zabavo in sprostitev, se pa najdejo tudi taki, pri katerih je igranje iger iz hobija preraslo v obsedenost, odvisnost in celo poklic. Da, profesionalni igričarji danes služijo podobno kot profesionalni športniki, imajo svoje navijače in sponzorje. Spet drugi preko iger iščejo pozornost in sledilce, tudi teh ni malo. Laiku se morebiti ideja o tem, da bi ljudje gledali druge ljudi, kako igrajo igre, zdi povsem zgrešena, a pretočne platforme, ki nudijo prav tovrstne storitve, cvetijo. In potem so tu še povsem banalne, preproste igre, ki stavijo na divjo igralnost in možnost ustvarjanja s strani uporabnikov samih. Da, tudi t. i. indie igre postajajo vse večji del igričarske industrije, vendar je vse to le vrh ledene gore trendov in sprememb, ki prihajajo. Ogledali smo si, kaj bo krojilo svet iger v letošnjem in prihodnjih letih.
Vse večja raznolikost v igrah
Nobena skrivnost ni, da je večina igralcev moških. No, vsaj bila je dolga desetletja, temu primerno pa so se odzivali tudi razvijalci in založniki iger vseh žanrov. Nekatere igre, na primer Animal Crossing, so pomagale pritegniti več žensk v svet igralnih konzol, osebnih računalnikov in e-športa. Stvari se torej spreminjajo, posebej na novih platformah. Statistika iz ZDA kaže, da namreč igre na mobilnih telefonih igra kar 65 % vseh žensk, poleg tega pa se razdelitev po spolih zelo hitro približuje idealnemu ravnovesju (50 : 50), saj ocene kažejo, da je med igričarji že 46 odstotkov žensk.
Tako kot širša družba, tudi svet iger vedno bolj poudarja enakost med spoloma, še več, razvijalci začenjajo večjo vlogo dajati tudi drugim družbenim manjšinam – torej so te bolje zastopane tudi v digitalnem svetu iger. Izjemno priljubljena igra Last of Us ima tako žensko protagonistko, še ena svetovno priljubljena igra Cyberpunk 2077 pa sploh ne pozna tradicionalnih vlog in delitve na moške in ženske like.
Kraljestvo igričarskih platform
Podobno kot v svetu pametnih telefonov, tudi igričarji poznajo spletne tržnice oziroma platforme za igre. Do pred kratkim je v svetu platform za računalniške igre vladala tržnica podjetja Valve, poimenovana Steam. No, Steam ima še vedno jasno dominanco, saj na njegovi platformi svoje igre objavlja kar 47 odstotkov založnikov iger, ki lahko tako računajo na več stomilijonsko občinstvo.
A Steam je dobil resnega konkurenta. Digitalna platforma za distribucijo iger GOG.com se je iz nišnega ponudnika predvsem starejših iger (ki jih ni bilo mogoče najti na Steamu) spremenila v ponudnika starih in novih iger ter tako postavila izjemen ekosistem, v katerem lahko igralci uživajo tako v najnovejših naslovnih (npr. The Witcher 3) kot tudi zimzelenih klasikah (npr. Heroes of Might and Magic).
Na dolgi rok utegne to področje spominjati na troboj, saj se je v boj za tržno pogačo vključil tudi Epic Games, založnik številnih iger. Ta na lastni platformi omogoča nakupe, upravljanje in igranje iger – tudi v večigralskem načinu. Epic Games ima veliko asov v rokavu. Ker je denimo založnik trenutno izjemno priljubljene igre Fortnite, je poskrbel, da je ta igralcem, ki uporabljajo računalnike, na voljo le na njegovi platformi. Svojo založniško moč je uveljavil tudi pri drugih razvijalcih iger in si tako zagotovil, da so nekatere nove igre prvo leto po izidu ekskluzivno na voljo le na njegovi platformi (primer Metro Exodus).
Igre iz oblaka
V teoriji naj bi bil nakup iger prek spletna odlična izkušnja – poiščeš novo igro med več tisoč naslovi, plačaš prek spleta in se že igraš. No, v praksi so stvari bolj zapletene, saj že prenos in nameščanje kupljene igre lahko trajata več ur, sploh pri uporabnikih z manj zmogljivo povezavo v internet ali pa pri ponudnikih s počasnimi strežniki (ah, ti Sony PlayStation strežniki). Kar pomeni, da uporabnik, ki se nameni kupiti novo igro, to lahko hitreje – in v fizični obliki – dobi v bližnji trgovini kot prek spleta. A s tem izzivov še ni konec – njegov računalnik lahko poganjanju igre ne bo kos, kar bo vodilo do slabe volje (in dodatnih izdatkov).
Prav zato se je rodila in uresničila ideja o igranju iger v računalniških oblakih. Računalniški oblaki so podatkovni centri, polni najzmogljivejših strežnikov, zato z vidika uporabnika ponujajo neomejeno računsko in grafično zmogljivost. Namesto nakupa, prenosa in namestitve igre lahko uporabnik v njej uživa podobno kot ob ogledu pretočnega videa. In to takoj. Edini pogoj je solidno hitra povezava v internet, ki preprečuje trzanje in trganje slike.
Oblačno igralništvo je zelo privlačno tudi za založnike, saj lahko na ta način hitro in enostavno monetizirajo tudi starejše igre in z njimi služijo dolga leta – tudi ko se igričarska oprema že zdavnaj zamenja (npr. menjava generacij v svetu igralnih konzol).
Vzpon neodvisnih iger
Svojevrstna kategorija, ki je prav tako zimzelena in kljubuje najrazličnejšim trendom, so t. i. indie igre. Te zvečine precej preproste igre, ki jih ustvarjajo neodvisni razvijalci in omogočijo celo prost nadaljnji razvoj s strani igralcev in navdušencev, imajo vedno večji vpliv. Tudi njim so spletne platforme omogočile nagovarjanje bistveno večjega občinstva, rezultat pa so svetovne uspešnice, kot sta Among Us ter Stardew Valley, ki jih nekoč od sveta indie iger ne bi pričakoval nihče.
Tudi igra Roblox, ki združuje ustvarjanje iger in distribucijo iger na eni sami platformi, obeta veliko. Mimogrede, ponaša se s 150 milijoni aktivnih uporabnikov na mesečni ravni, številko, ki se je ne bi branil noben založnik. In četudi večina teh igralcev nikoli ne bo uporabila priloženega kompleta za razvijalce in ustvarila dodatna okolja ali like, razvijalci prav preko teh orodij najlažje vidijo, kaj njihovim igram manjka. In to dodajo v naslednji različici.
Igranje iger je šport
Bolje rečeno e-šport. Čeprav so začetki e-športa, torej profesionalnega igranja iger, bili med javnostjo sprejeti nekoliko podcenjevalno – igra se pač lahko vsak, kajne – ta v zadnjem času dobiva smešno veliko pozornosti. Profesionalni igralci so dobili status zvezdnikov e-športa, posledično se tudi začenjajo obnašati kot tradicionalni športniki.
Iger ne igrajo več zgolj od doma, kot številni njihovi vrstniki, temveč so postali igralci s polnim delovnim časom. Živijo v klubskih nastanitvah, vsak dan imajo redne treninge. Prav tako imajo ljudi, ki skrbijo za njihovo psiho-fizično stanje, saj morajo kar se da razviti svoje kognitivne sposobnosti, pozorni so celo na prehrano. Ustrezni obroki in energijske pijače za igralce so danes velik del dnevne rutine vsakega uspešnega igralca iger.
Profesionalni igralci iger so tudi ljudje z velikim številom sledilcev na družabnih omrežjih in pretočnih platformah, zaradi česar so bolj zanimivi tako za sponzorje kot medije. Ti mladeniči in mladinke so navdih za mlajše generacije, od katerih jih vedno več sanja, da bi šli po njihovih stopinjah.
Da, igranje iger je nekaj večnega, zabava in šport praktično vseh generacij.
Preberite nov tematski časopis v celoti
