Maja Furman
Prisluhnite pogovoru, v katerem boste med drugim izvedeli:
· zakaj je pomembno, da postanemo čim bolj samooskrbni,
· kako naravno kmetovanje postavlja na glavo konvencionalni način kmetovanja,
· konkretni postopek, kako kmetujemo biodinamično,
· kako se v sistem samooskrbe lahko vključimo, če živimo v urbanem okolju,
· zakaj biodinamično kmetovanje sledi ritmom narave in kako ujeti te ritme,
· kaj je živa hrana, ki je rezultat samooskrbe, in kakšna je hrana, ki jo kupimo v supermarketih,
· in še veliko navdihujočih razmišljanj o življenju.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ
Ste znanstvenica z dvojnim doktoratom: iz pokrajinske geografije in iz varstva okolja. Hkrati na svojem posestvu Dole živite zelo konkretno, prakticirate model samooskrbe, kjer ljudi z raznimi programi in izobraževanji vabite k tovrstnemu načinu delovanja. Znani ste po tem, da znanost prelivate v življenje in obratno.
"Mednarodni center za samooskrbo Dole sem ustanovila, ker sem želela znanost prepojiti z življenjem. To posestvo je idealno za razvoj nove znanosti, ker na njem nikoli niso kmetovali na konvencionalen način. Od očeta sem ga prevzela pred dvanajstimi leti. Dole so bile deset let učni poligon, zdaj pa so postale mednarodni center za samooskrbo. Sem prihajajo raziskovalci iz tujine, izvajamo razne projekte, implementacije, kjer v praksi preizkušamo, kar zapišemo v projektih. Samooskrba pomeni, da znamo zase poskrbeti v celoti; najprej psihično in nato fizično. Najprej je pomembno, da veš, kaj si v življenju želiš početi, kaj je tvoje poslanstvo, kaj je tvoja samouresničitev itd. Da vemo, kaj sta naše poslanstvo in cilj, ni tako samoumevno. Aktivnosti vsakdana nas oddaljijo od našega bistva, poslanstva in ko se enkrat upokojimo, ko nas otroci zapustijo, se zopet znajdemo sami z vprašanjem, kaj je pravzaprav smisel našega življenja. In posamezniki, ki se izprašujejo na ta način, se udeležujejo naših izobraževanj in programov Centra vitalnega življenja, kjer jih učimo celostne samooskrbe. Znotraj centra je tudi ekosistemska kmetija, kjer se izvršuje naravno kmetovanje, ki ga živim tudi sama in ga ljudje lahko tako rekoč vidijo v živo. Gre za način kmetovanja, kjer zemlje ni potrebno prekopavati, gnojiti, puliti plevela itd. Gre za novo filozofijo obdelave, ki je ljudje niso vajeni."
Ta filozofija pravzaprav postavlja na glavo do zdaj znane načine obdelave zemlje in pridelave pridelka. Predvsem z bistveno manj napora …
"Tako je. Vzgojeni smo, da moramo zemljo prekopavati, jo zalivati, gnojiti itd. in se pri tem sploh zelo truditi, kar je v popolnem nasprotju z zakoni narave. Narava namreč ne potrebuje človeške pomoči, človek bi ji moral znati prisluhniti in z njo sodelovati. Tako delujem sama, kljub temu, da imam vsak dan kup obveznosti na fakulteti, izvajam predavanja in izobražujem različne skupine, pišem poročila za projekte ter izvajam praktične aktivnosti za razvoj novih znanj in seveda sodelujem z naravo za vzgojo pridelkov na moji ekosistemski kmetiji in tako ohranjam vsakodnevni stik z zemljo. Ravno zaradi tega stika se nikoli ne počutim utrujena. Čutim notranjo energijo, ves čas me zanimajo neodkrite stvari, želim biti na robu in tako videti dlje, si upati stopiti tudi na povsem neznane poti in tako odpirati nova obzorja, ki so danes zaradi zapletenosti problem. Če želimo družbo popeljati na višji nivo razmišljanja, se moramo v znanosti nenehno premikati naprej. V ta spoznanja in raziskovanja želim vključiti čim več ljudi. Želim si razviti pravičen in celoviti način življenja, ki bogati človeka in mu daje novo energijo, zanj se trudim tudi s svojim delovanjem tako, da razpisujem različna predavanja, praktične aktivnosti in svetujem ljudem. S temi znanji želim oplemenititi življenja čim več ljudi, s katerimi se povezujem, da si lahko sami vzpostavijo svoje samooskrbne ureditve, glede na to, ali živijo v mestih ali na podeželju. Šele ko človek sam stopi na svojo novo pot, postane srečen, včasih so za to potrebni le drobni nasveti in priporočila iz prakse."
Če ostaneva pri samooskrbi kot obdelavi zemlje. Pravite, da si obdelovalno površino, vrtiček ali gredico, lahko naredimo kar sredi travnika in to brez prekopavanja itd. Kako?
"Res je. Del travnika, ki ga želimo spremeniti v vrt ali njivo, najprej prekrijemo s kartonom, lahko tudi s časopisnim papirjem, da zaustavimo rast trave. Nato …"
Več vsebine vas čaka v podkastu Večer v živo.
Pogovor je vodila Maja Furman. Spremljajte dogodke Večer v živo na spletni strani www.vecer.com/vzivo.
Pogovoru prisluhnite na povezavi TUKAJ
