Iz Štajerca: Žan Hauptman želi zmagati v življenju, ne na festivalu

Žan Hauptman je profesionalni glasbenik, diplomirani džezovski pevec in pianist, ki ga je širša javnost pred dobrim tednom lahko spremljala na Emi, izboru slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije, kjer je nastopil z avtorsko skladbo Sledim, svojo prvo v slovenskem jeziku. Požel je zlasti odlične odzive komisij radijskih postaj. Če sam ne bi tekmoval, bi glasoval za Lumo, Batista Cadilac ali aktualne zmagovalce, LPS. Pri naštevanju svojih kariernih dosežkov je glasbenik kar preskromen, sicer pa z realnimi pogledi na glasbeno in družbeno sceno ter odličen sogovornik.

Leta 2019 je Žan izdal svoj prvi singel Send Me Flying in z njim na radijskih postajah doživel izreden uspeh. "Seveda je bilo že prej nekaj demoposnetkov, ampak ta je bil res prvi narejen v celoti. Z njim sem potem šel do Vida Turice, producenta. Pesem sva posnela in jo povsem brez pričakovanj poslala v javnost. Nisem si predstavljal, da me bodo radijske postaje toliko vrtele. To mi je bila velika motivacija za nadaljnje ustvarjanje in vse ostalo se je nato odvijalo kar samo od sebe. V kratkem sem izdal še naslednje single in končno tudi ploščo." Njegova prva zgoščenka nosi naslov Finished, Not Perfect, na voljo je tudi kot vinilna plošča.

Poučuje tudi igranje klavirja

Osemindvajsetletnik sicer sodeluje pri številnih glasbenih projektih, v prostem času tudi poučuje igranje klavirja. V njegovi skupini so še Maša But, Filip Vadnu, Vid Turica in Pavel Čebašek. "Pred kratkim pa se nam je pridružila še ena članica, Alja Senčar, tako da bodo koncerti zveneli še bolj polno," pove Hauptman. In prav nastopov se po dveh letih zaprtja in karanten najbolj veseli. "Koncerti bodo kmalu, računam na to. Med epidemijo smo nastopali na live-streamih, preko spleta, a to ni isto kot koncert v živo. Ko končaš komad in ne slišiš aplavza, je malo čudno. Potem smo se sicer zverzirali, da smo si sami ploskali in smo malo dvignili razpoloženje. Nismo se pritoževali, tako je pač bilo in ničesar nismo mogli storiti, da bi to spremenili. Ampak ti pade morala. Pa tudi za poslušalce je izkušnja drugačna, saj doma ni takšnega ozvočenja, ni pravega vzdušja," situacijo zadnjih dveh let, ko so koncertirali na različnih radijskih postajah, pa celo od doma preko interneta, opisuje Hauptman.

Do sedaj so bile vse njegove pesmi v angleškem jeziku, kar je, kot ugotavlja glasbenik, lahko ovira pri uvrstitvi v program na radijskih postajah. "Javne radijske postaje me veliko vrtijo, na komercialnih pa mislim, da imam zaradi jezika močno konkurenco pri bolj uveljavljenih glasbenikih. Res pa je, da tudi noben komad do zdaj ni bil komercialen. Morda se bo zdaj Sledim bolj vrtela tudi na komercialnih postajah," razmišlja.

K njegovi prepoznavnosti sta gotovo veliko doprinesla nastop in uvrstitev v finale na Emi. "Pesem Sledim ni bila napisana za Emo, sploh pa ni bila napisana, da bi bila ljudem všeč ali da bi bila po evrovizijskih standardih. Pravzaprav je bila, ko je bil še samo refren, napisana za ženski vokal. Potem se je tako dolgo obračala na računalniku, da je postala moj komad. Nato je bil potreben samo še potisk v pravo smer in sem se z njo predstavil na Emi." Tudi na tekmovanje je šel brez posebnega pričakovanja. Njegov cilj je bil opraviti najboljši možen nastop in iz tega potegniti, kar mu bo namenjeno. Priznava pa, da se je pripravil na morebitne negativne komentarje javnosti, ki takemu tekmovanju žal neizogibno sledijo. "Ne vem, morda živim v nekem mehurčku, saj me vsi, ki mi pišejo, pohvalijo ali pa dobim konstruktivno kritiko. Na Emi me je pozitivno presenetilo, kakšno spoštovanje uživam med glasbeniki. A morebitne žaljivke bi me gotovo potrle. Tako želim tudi LPS, ki gredo na Evrovizijo, da bi jih ljudje spodbujali, ne pa bili jezni nanje, ker ni zmagal njihov favorit. To ne koristi nikomur, še najmanj artistu."

Hauptman glede nastopa na Emi še prizna, da je najbolj užival v drugem predizboru. "Do finala je bilo izvedenih toliko ponovitev, toliko generalk, vsaj 10- do 15-krat smo morali isti komad odpeti in nastopiti na popolnoma enak način, da so se nastavile kamere, luči ... Na koncu je bilo to težko videti spontano. Je pa bila absolutno fajn izkušnja in je nikakor ne obžalujem. Že med dogodkom sem prejel toliko ponudb za sodelovanje z različnimi glasbeniki, da jih verjetno ne bom mogel vseh sprejeti."

Za glasbo ga je navdušil oče

Od odmevnejših glasbenih sodelovanj izpostavi Emkeja, Leopolda I. in Majo Keuc: "Emkej me podpira od prvega izdanega komada. Takoj mu je bilo všeč, kar sem naredil, in takrat smo začeli sodelovati. Iskali so klaviaturista in sem prišel v njegov bend. Spomnim se, da me je Marko predstavil publiki, kjerkoli je bila priložnost za to. Na Večerovem odru na Lentu je na primer imel koncert in sem lahko zapel svoj komad. Sliši se skromno, ampak meni je to pomenilo ogromno. Z Majkijem (Leopoldom I., op. a.) pa smo se sestali v studiu. Je res perspektiven reper in ga zelo cenim. Veselim se že stvari, ki jih bo sedaj izdal. Maja Keuc pa je bila za nas vedno zvezdnica in potem sem se znašel v njenem bendu Soul Crew. Res, noro. Včasih se zalotim, da se ne zavedam, kaj se je v moji karieri zgodilo. Od tega, da sem šel študirat jazz, da igram v Emkejevem in Majinem bendu, da sem nastopil na Emi … Res sem vesel in zadovoljen z dosežki."

Glasbenik tudi ne pozabi izpostaviti podpore družine. "Oče je muzičar. Samouk na kitari. V vojski je igral v bendu, potem so občasno še igrali na kakšni veselici. In prav on me je navdušil za glasbo, mi predstavil kvintni krog in me naučil peti, pa tudi potem, ko sem hodil v glasbeno šolo, me je spodbujal. Ampak zdaj pravi, da sem ga presegel in noče več igrati z menoj," se zasmeji Žan in še pove, da si želi v prihodnosti sodelovati s kakšno založbo, ki bi ga razbremenila organizacijskih zadev. A ne za vsako ceno, poudari.

Njegov cilj je, da bi bil s svojo glasbo finančno neodvisen. "V prihodnosti si želim delati muziko in nastopati na večjih odrih, festivalih. Verjamem, da je bend pripravljen na to. Želim biti studijski glasbenik in delati glasbo - zase in za druge. Ne zastavljam si ciljev, kot je zmagati na določenem festivalu. Zmagati si želim v življenju!" Prav tako Hauptman pove, da si želi v bližnji prihodnosti nastopiti na domačem gradu Vurberk, pri Hudi Lizi. "In res upam, da nas bodo ljudje prišli poslušat."