Prehrana v dneh velike noči

Ljudje so nekoč na ta dan jedli jedi iz repnih olupkov in ocvirkov, danes pa na veliki petek ne jemo ocvirkov, sveže repe praktično ne poznamo več, še manj pa si predstavljamo, da bi jedli olupke.

Težava praznovanja v današnjih časih je, da se skozi vse leto mize šibijo pod težo zdrave in manj zdrave hrane. Skoraj vsak dan ali celo večkrat na dan obrok vključuje meso, salame, sire, kruh in druge vrste škrobnih živil, ki so bogati viri energije. Za praznike si želimo »še boljših jedilnikov« od vsakodnevnih, zato se s hrano še dodatno pretirava. Kuhamo in pripravljamo obede, kot da imamo povabljen pehotni bataljon in ne le sedem članov ožje družine.

Rezultat praznikov je jasen: slabo počutje, utrujenost, odvečni kilogrami, iztirjen krvni sladkor in ponovna zaobljuba za drugo leto, da ne bomo tako pretiravali.

Je zdravo prehranjevanje čez praznike mogoče?

Spreminjanje tradicionalnih prazničnih jedi v »lahke« jedi in na ta način narediti prehranjevanje med prazniki bolj zdravo? Škoda časa in energije, saj s tem ne bomo omilili prenajedanja med prazniki. Še več, zaradi lažnega občutka saj je » láhko« in zato »bolj zdravo«, si lahko privoščimo več. Tudi nove smernice za prehrano pri sladkorni bolezni tipa 2 učijo prav o tem. Pomembna je količina, ta pa nas lahko zavede že pri nakupu v trgovini. Prvo pravilo naj bo zato: ZMERNO.

Velikonočni zajtrk naj bo res kraljevski, nato pa pot pod noge in na sprehod. Če bo med prazniki toplo, bo idealno za krajše kolesarjenje. Počutje bo boljše, predvsem pa bo praznikom vrnilo smisel – biti več z bližnjimi.

Kaj pa post po praznikih?

Ena od definicij posta pravi, da je »postenje prostovoljna bolj ali manj popolna krajša ali daljša vzdržnost od hrane. Dandanes obstajajo številne oblike posta, pri čemer naj bi se uživala le nizko energijska hrana, ki je izbrana tako, da kar najmanj obremenjuje prebavo. O postenju lahko govorimo, če se zaužije 300 do največ 400 kalorij na dan, kar je še veliko manj kot pri navadnih dietah za zmanjšanje telesne teže (1200 - 1500 kalorij na dan).«

Postenje osebe s sladkorno boleznijo naj poteka pod nadzorom zdravstvenih strokovnjakov, saj je samovoljno postenje in še posebej opustitev terapije lahko škodljivo, če ne celo usodno. Če vas mika misel po postu brez medijsko oglaševanih pripravkov, se z zdravstvenim delavcem posvetujte, kakšno vrsto postenja si lahko privoščite. Za manjša odrekanja ne potrebujete posebnega dovoljenja, saj sami dobro veste, kaj so pregrehe. Če se boste recimo vsaj za teden ali mesec odrekli sladkariji, bo to ugodno vplivalo na vaše počutje, pa tudi na krvni sladkor. Če boste vztrajali dlje, boste tudi na tehtnici opazili pozitiven upad. Premislite!

Post naj predstavlja »odreči se tistemu, kar imate najrajši!« Lahko je to čokolada, za tiste, ki jo imate radi, alkohol za tiste, ki ne morete preživeti dneva brez kozarčka ali dveh ipd. Smisel postenja ali odrekanja pa se lahko poišče tudi drugje; na primer v izogibanju gledanja televizije, v izogibanju kajenja, v le nujni rabi računalnika ali pametnega telefona. Vsako leto se na pomlad očistijo okna, da izmije umazanija zime. Kaj pa se lahko naredi za svoje telo? Kakor koli se odločite, naj bo jedilnik premišljen, a vseeno na vaš okus, in ne pozabite, da tudi normalne vrednosti sladkorja vplivajo na dobro počutje.

Velikonočni jedilnik