Manjka nam zadnji korak do Everesta

Uroš Gramc Uroš Gramc
11.03.2020 21:29

Z Juretom Koširjem in Andreo Massijem, kaj je v smuku narobe in zakaj je v tehničnih disciplinah povsem drugače z Žanom Kranjcem, ki naskakuje zgodovinski uspeh

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jure Košir (v sredini) dobro pozna naše smukače in meni, da so pri njih nujne korenite spremembe.
Andrej Petelinsek

Le še sklepne dejanje smučarske sezone je pred vrati po odpovedi zadnjih ženskih tekem v tehničnih disciplinah na severu Evrope, v Areju, moška karavana se bo danes zbrala v Kranjski Gori. In če bo Žan Kranjec na podkorenski strmini lovil medaljo in kristalni globus v veleslalomskem seštevku, Meta Hrovat pa je bila v taisti disciplini blizu elitne sedmerice, je bila za naše smučarje v hitrih disciplinah in Ilko Štuhec kot edino slovensko predstavnico v ženski karavani zima bolj klavrna. Le Mariborčanka je imela zaradi uvrstitve v top 25 od smukačev v žepu vozovnico za Cortino d'Ampezzo, a dvakratne svetovne prvakinje in dobitnice kristalnega globusa seveda - niti v sezoni, ko se je vračala po poškodbi - ni moglo zadovoljiti 15. mesto v končni razvrstitvi. Kaj je šlo narobe, kaj bi bilo treba spremeniti in zakaj je v tehničnih disciplinah povsem drugače pa tudi kaj si lahko obetamo od slovenskega vrhunca sezone - boja Žana Kranjca za veleslalomski globus v soboto na 59. Pokalu Vitranc -, smo se pogovarjali z Juretom Koširjem in Andreo Massijem, ki v delo reprezentanc sicer nista vpeta, imata pa znanje in izkušnje ter beli cirkus še vedno podrobno spremljata.

S četverobojem se v Podkorenu obeta poslastica v boju za globus med Kranjcem, Zubčićem, Kristoffersenom in Pinturaultom, drugim Francozom, kot je na fotografiji. In naj se razplete kot v Adelbodnu, so slovenske želje.
Epa

Nihče ni šel čez svoje meje

"Za strokovno analizo ne bom prepameten, Smučarska zveza Slovenije (SZS) ima strokovni svet. Dobili bodo poročila o treningih in drugih stvareh, potem pa bodo lahko sklepali, ali so delali dovolj in pravilno," je začel pogovor v 90. letih naš najboljši smučar, ki že dalj časa spremlja smukaške neuspehe. "Vemo, da je Boštjan Kline leta 2017 zmagal na smuku v Kvitfjellu, a potem je prišla stagnacija in nato nazadovanje. V sezoni nisem videl presežka v bojevitosti nastopov, nisem dobil občutka, da bi kdorkoli od naših tekmovalcev poskušal iti čez svoj limit, vse je bilo v coni varnosti. V nekih hitrostnih barierah niso bili samozavestni, dobil sem občutek, da preveč tipajo. Kaj je vzrok, ne vem. Nepravilen trening, izbira terenov za trening, psihološka, fizična priprava ... No, za slednje dvomim, ker fante osebno poznam. So profesionalci, delajo. Toda od dobrega treninga v fitnesu do vrhunskega rezultata je dolga pot. Mislim, da je veliko v psihologiji, ker tehnično ne smučajo narobe, kar so pokazali na določenih odsekih."
Vzrokov, da se mozaik ne sestavi, je več. Morda so eden skromna baza, pomanjkanje interne konkurence in da njihova mesta v ekipi niso ogrožena? "To ne more biti izgovor. Saj tudi Kranjec za sabo nima nobenega, pa je bil 90 odstotkov sezone najboljši veleslalomist. Njegova miselnost je naravnana na prvo mesto, tu pa je malo drugače," pravi Košir, ki je bil pred četrt stoletja drugi veleslalomist sezone na svetu. "Saj naši fantje ne gredo na progo in zavirajo. Konkurenca je zgoščena, z dvema sekundama zaostanka si lahko na 40. mestu. Razlike v hitrostih so majhne, nevarnost za poškodbe še vedno velika."
Ali že lahko govorimo o izgubljeni generaciji? Kline je dopolnil 29 let, Klemen Kosi jih bo kmalu, Martin Čater je le leto mlajši ... "S tem se ne morem strinjati. Tudi v smučanju se starostna meja zvišuje, sploh v hitrih disciplinah izkušnje pridejo zelo prav," meni 47-letnik iz Mojstrane.

Andrea Massi Črna
Nejc Strojnik

Ena zmaga Massija ne zadovolji

Nekdanji prvi mož ekipe najboljše Slovenke na smučeh Tine Maze se drži svojega reka. "Vedno podpiram športnike. Nikoli ne bom rekel, tega moramo 'skenslati', ta je zanič," je dejal Andrea Massi, ki ni želel iz Cortine d'Ampezzo, kjer smo ga v ponedeljek ujeli prek telefona na testiranju smuči, secirati smukaške sezone. "Z višine 2600 metrov nad morjem, kjer sem zdaj, bi bilo neresno. Izjavo je treba nasloviti na predsednika slovenske smučarske zveze Enza Smrekarja. Zakaj je šla krivulja navzgor, ko sem bil supervizor vseh ekip, ne le hitrih. In zakaj potem navzdol." Massi svojo vlogo primerja s tisto Ivice Kostelića trenutno pri Hrvatih - Filipa Zubčića je popeljal do boja s Kranjcem, Francozom Alexisom Pinturaultom in Norvežanom Henrikom Kristoffersenom za veleslalomski globus, med njimi je le 30 točk razlike.
Nujnost nadzora strokovnjak iz Gorice argumentira takole: "Da v Sloveniji vse funkcionira na visokih obratih, je treba imeti zadeve pod kontrolo. Očitno vse ni bilo. Niso problem le hitre discipline, tudi veleslalomski globus se odmika. Problem je Ilka Štuhec, ki v novi zasedbi ne funkcionira kot v prejšnji. Problem je ženska linija. Skriva se za enim tretjim mestom Mete Hrovat, ki je na domačih tleh dala vse od sebe."
Pravi, da je to zgodbo videl že, ko je bil na SZS le kondicijski trener. "Ker smo se zadovoljili z eno, dvema Tininima zmagama. Treba je pogledati domet naših tekmovalcev, njihove krivulje. To je malo bolj strokovna zadeva. Za moje pojme situacija ni takšna, kot bi morala biti. Je pa odvisno tudi od interpretacije. Lahko rečeš, saj Žan je zmagal, Meta je bila tretja, saj se premika. Lahko pa si kritičen, kot sem sam. Nisem bil zadovoljen s Tininimi rekordnimi 2414 točkami, ker sem vedel, da smo jih bili sposobni osvojiti 2500."

Krmariti s šampioni je umetnost

Goričan meni, da bo trenutna garnitura na SZS težavo težko rešila. "Manjka zadnji korak. Si na 7000 metrih in ti še manjka tistih dobrih tisoč metrov do Everesta. To je druga zadeva. Tu pridejo v poštev strokovnjaki, ljudje z izkušnjami tam gori. Od ljudi na zvezi pa ne vidim takšnega."
Vodstvo za alpsko smučanje je za konec sezone napovedalo odpoved pogodb trenerjem in sestavo novih strokovnih štabov. "Ne poznam točnih smernic, kar se tiče hitrih disciplin, absolutno pa so potrebne korenite spremembe. Fantje so že nekaj časa v začaranem krogu, ki ne ponuja presežkov," meni Košir.
V zadnjih letih ni bilo uspešnega preboja iz mlajših selekcij in evropskega pokala na veliko sceno, z izjemo Hrovatove. Baza je že lep čas dokaj skromna. "Ne podpiram filozofije, da je Slovenija majhna dežela, ker je zelo velika. Pokazala je, da ima neverjetne športnike. To je absurd, takšnega okolja na svetu ni. Vprašanje pa je, koliko se investira v mlade rodove, kjer je delo najtežje. Pri njih vedno pride do prelomnice, to je stara zgodba. Sploh pri ženskah, 16-, 17-letnicah," razlaga Massi. Drugače je z uveljavljenimi, vrhunskimi športniki. "Kako krmariti s Kranjcem, Štuhčevo, je umetnost. Treba jih je voditi od zajtrka do večerje, od staršev, partnerjev do sponzorjev. To je težko izvedljiv sistem, le nekatere države imajo to urejeno."

Takšnega veleslalomista pa še ne

Ima pa Slovenija nekaj, česar nima nihče - Žana Kranjca. "Takšnega veleslalomista Slovenija še ni imela, to je enkrat ena. Ne le da je v tej sezoni odličen, bil je četrti na olimpijskih igrah, lani je zmagal v Saalbachu ... Letos je dobil Adelboden, ki je poleg Alte Badie veleslalomska trdnjava. Bil je deležen kar precejšnje smole na zadnjih dveh tekmah, ki sta bili na nivoju slabo organiziranih tekmovanj Fis. Ne moremo reči, da mu je padla forma, ampak je potegnil krajši konec sreče. Mislim, da bi si zaslužil biti med prvimi tremi, če že ne povsem na vrhu. Nadejam se, da v Kranjski Gori pokaže bogat repertoar znanja. Letos je, če gledamo Adelboden, še nekaj dodal. Prej mu je nekoliko manjkalo napada na polno. Res je vrhunski," je Vodičanu polaskal Košir, ki meni, da mu pritisk domače tekme in vrhunskega rezultata, ki je nujen, saj je v veleslalomskem seštevku četrti, ne bo prišel do živega. "Zelo je rutiniran, večkrat je že bil pod pritiskom in mislim, da komaj čaka na tekmo. Domač teren mu daje prednost, saj smo videli pri dekletih, kaj to pomeni."

"Kranjec lahko zmaga po marmeladi"

Njegova šibka točka so le položne in mehke proge. "Prepričan sem, da bodo prireditelji naredili pravo tekmo. To se ne more primerjati z neko Japonsko, ki dobi tekmo na deset let in kjer ne znajo pripraviti terena," je prepričan Košir. Tudi italijanski strokovnjak je podobnega mnenja: "Pomlad prinese en sneg, zima drugega, vse to je treba predvideti. Edino argumenta, da Žan ne zna smučati po mehkem, ne sprejmem. Tak smučar lahko smuča po marmeladi in lahko zmaga po marmeladi. Fizično in hvala bogu psihično, tudi tehnično, je slovenski Alberto Tomba."
Massi je pred leti sodeloval s Kranjcem. "Mentalno zadevo smo opravili, takrat sem mu dvignil glavo. Že je zmagoval, šel je čez Rubikon in nima teh težav. Kaj se je začelo dogajati, ko je začel razturati, pa ne vem. Upam, da ni vedno ista muzika, da mu vsi skačejo za vrat in so mentalne energije izčrpane. Vedno sem pazil na Tino, ker energetski vampirji so povsod, sponzorji, menedžerji, televizije ... Človek je človek, glava ni neskončna, zna povedati vsak nevrolog. Ko se izčrpa, je konec."
Goričan upa, da se bo Vodičan veselil prvega moškega veleslalomskega globusa, tretjega slovenskega po Mateji Svet (1988) in Mazejevi (2013). "Čeprav je njegova krivulja v zadnjem času negativna, sem prepričan, da bo na domačem terenu dal iz sebe zadnje atome in odpeljal super tekmo. Za moje pojme bi moral imeti globus v roki. Če ga ne bo imel, bom zelo razočaran. Mora ga imeti, ker mu pripada. Ni plana B. Kot bi ga morala imeti Tina, ko je bila na zvezi in je zmagala tri tekme, potem smo pa vse zapravili," Massi še kar ne more pozabiti nekaterih porazov. A se je iz njih veliko naučil in Korošico popeljal na prestol.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta