Peter Prevc je v svoji desetletni karieri doživel že marsikaj, česa takega, kot je bila koronavirusna samoizolacija, pa še ne. A nanj to posebej negativno ni vplivalo: "Ne nazadnje sem lahko bazične priprave opravil nemoteno, v hiši in pri sosedih sem imel na voljo vse stvari, da sem lahko treniral. Tudi narave imam v okolici dovolj. Opravil sem vsa dela v okolici hiše. Doma smo še bolj natančno sestavljali jedilnik, ker so se obiski trgovin zreducirani.“
Na novost se je moral privaditi tudi pri delu z novinarji, ki morajo biti oddaljeni vsaj meter in pol, z obveznimi maskami čez obraz, mikrofoni, diktafoni ali telefoni pa morajo biti na palici. In se nam je kar namuznil: "Če bi pred tremi meseci šli z masko v trgovino ali na banko, bi nekdo klical policijo. Zdaj je pa malodane obratno. Maske na odprtem se mi zdijo že malo odveč. V zaprtih prostorih pa sem bil nanje že navajen." Se je pa prvič z njimi srečal na Japonskem in v drugih azijskih deželah: "Spomnim se, ko sem nekoč zakašljal na letalu in si je sosed takoj nadel masko. Zdelo se mi je smešno, zakaj se me boji, a zdaj ga razumem."
Brez besed, brez scenarijev
Za Prevca je koronavirus prišel v najmanj primernem času – če se temu sploh lahko tako reče. Le nekaj dni pred razglasitvijo pandemije je namreč prvič po treh letih slavil. A proslavljanje v Lillehammerju ni dolgo trajalo, kmalu se je bilo treba spakirati domov in zaključiti sezono. Brez poletov v Vikersundu, kjer je kot prvi človek preskočil 250 metrov, brez poletov na SP v Planici, ki jo je že oglaševal na plakatih širom Slovenije. "Bilo je precej smotano, ker se je vse skupaj tako hitro končalo. Namesto da bi šel na tekmo, sem se obrnil v sobo spakirat za domov. Nihče sploh ni imel pripravljenih kakšnih besed, scenarijev. Vsi smo bili zbegani, počakali na letalo in šli."
Kaj preveč se s tem zaključkom ni obremenjeval, kaj šele, da bi ga obžaloval: "Sam sem to epidemijo kar resno vzel. Rekel sem; 'A bomo tu in potem vsi obležimo, pa še domov ne bomo mogli iti?' Bolje je bilo iti čim prej domov. Če bi nam bilo usojeno zboleti, bi bili vsaj bolni s tistimi, ki jih imamo radi." K sreči se to ni zgodilo.
Če prinese virus, odpovejo vse
Ti bodo gotovo povezani s Planico, ki se v naslednji sezoni kot dogodek obeta dvakrat – decembra kot svetovno prvenstvo v poletih, marca kot tradicionalni zaključek svetovnega pokala. Morda se tudi zato Prevc ne obremenjuje, da je letos spomladi prireditev odpadla: "Tako je pač moralo biti. Spremeniti tega ne morem in zato o odpadli Planici niti ne razmišljam. Nisem kriv, da je odpadla, nisem imel prstov pri tem. Škoda, a kaj naj?" Še večja škoda bo, če bodo vse tekme v prihodnosti brez gledalcev. Prevc se tega ne boji. "Kar bo, bo. Tudi na to nimam vpliva. Okej, malo ga imam. Če bi prinesel virus, bi odpovedali vse," se zasmeje: "Šport in gledalci sta dva povezana pojma. Seveda je vzdušje z gledalci boljše. A nisem jaz ta, ki odloča, če bodo tribune prazne." In se po domislici takoj popravi: "Morda pa lahko s svojimi skoki res vplivam na to, da so bolj polne ali bolj prazne."
"Morda pa s skoki res lahko vplivam na to, da so tribune bolj polne ali bolj prazne"