V posteljo ležem po polnoči, vstanem zelo zgodaj, sledijo nujno potrebni sestanki z vodji služb … In tako je pol dneva že za menoj, preden se tekme sploh začnejo," svoje zadnje dni opisuje Tomaž Šušteršič, generalni sekretar organizacijskega komiteja Planica. Nekoč je bedel nad biatlonskim svetovnim pokalom na Pokljuki, pod Ponce pa se je preselil v najhujšem možnem času – skupaj z epidemijo. Druga Planica je tako za njim (prva je bila decembrsko SP v poletih), tudi ta brez gledalcev. "S stisko v srcu smo morali to sprejeti. Poleti smo še upali o neki omejeni številki ljudi. A izšla se nam nista ne načrt A ne načrt B."
A če je to decembra prineslo rdeče številke, organizatorji po finalu svetovnega pokala upajo celo na kanček dobička. "Organizacijski odbor smo v primerjavi z decembrom racionalizirali, ga naredili še bolj vitkega. Obenem v primerjavi z decembrom zdaj tekme potekajo v naravni svetlobi, ne pod reflektorji, ki so bili veliko finančno breme," razliko najde Šušteršič, ki se je soočil s stroški, kakršnih Planica pred njegovim prihodom (oziroma prihodom epidemije) ni imela: "Zagotavljanje posebnih ukrepov oziroma mehurčka, razkuževanja, testiranja … Vse to sodi v najdražjo posamično postavko."
Višjim odhodkom pa se je pridružilo še krčenje prihodkov: "Kar 35 odstotkov prihodkov načeloma prinesejo gledalci oziroma prodaja vstopnic. Iz tega naslova zdaj nismo dobili ničesar. Proračun smo iz treh milijonov evrov skrčili na 1,5 milijona. Kljub temu smo postavili visoke standarde prirediteljem iz večjih držav."
Ne more se pa sogovornik izogniti občutku, da je lastna država mačehovska do prirediteljev v kriznih časih. "Ko smo pred leti kandidirali za razna svetovna prvenstva, smo si predstavljali, da bodo resorna ministrstva zagrabila priložnost za dostop do ključnih trgov. Podpisani dogovori so zdaj bolj črka na papirju. Kakšne priložnosti so bile tudi nenamerno zamujene – na SP v Oberstdorfu smo morali v zadnjem hipu opustiti projekt za oglaševanje zaradi strogih oblasti," razlaga Šušteršič, ki se že pripravlja na svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah 2023, do katerega je manj kot 700 dni.
K sreči planiški center zanj ne potrebuje večjih investicij, drugače pa je z Zgornjesavsko dolino, v katero naj bi se v treh tednih zlilo 200.000 obiskovalcev. Če bodo razmere dopuščale, jasno. "Že za naslednjo sezono, ko bomo za generalko gostili tekme svetovnega pokala v skokih, teku in nordijskih disciplinah, si ne upam napovedati stanja s koronavirusom. Se kar bojim, da množice ne bodo smele priti," je zaskrbljen sogovornik. "Če bi bilo vse normalno, bi tekmovanje raznim deležnikom lahko prineslo do skupno 40 milijonov evrov in finančno pomagalo organizatorjem."
Številka začudi, a Šušteršič pojasni: "Nordijsko SP so mini zimske olimpijske igre. Tri discipline v enem prvenstvu. Morda smo Slovenci bolj narod skokov in nimamo prave predstave, a v Skandinaviji je tek tista disciplina, ki prvenstvo naredi veliko. Za tek in skoke bi lahko pričakovali približno podobno število gledalcev, še pol milijarde naj bi si jih dogodek ogledalo prek televizije." In tako bi se 45 milijonov evrov, vloženih v izgradnjo najboljšega nordijskega centra na svetu, povsem povrnilo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
