Slovenski smukači: Generacija je dosegla dno

Da je finale svetovnega pokala v Cortini d' Ampezzo zaradi koronavirusa odpadel, je našim smukačem najbrž bolj malo mar. Saj bi ga vsi spremljali le po televiziji, nihče v Italijo ne bi potoval, ker se v seštevku sezone ni prebil v top 25. V smuku se je s tem ponovila črna zgodba iz preteklega leta, v superveleslalomu se je stanje poslabšalo, saj sta pred enim letom v Andori - čeprav sta elito ujela zgolj za rep - vozila Boštjan Kline in Klemen Kosi.
Superveleslalom je še vedno prva slovenska disciplina, v njej so točke osvajali vsi štirje naši prvokategorniki, a kaj, ko se nihče ni uvrstil niti v petnajsterico. Šestnajsto mesto Mihe Hrobata v Beaver Creeku je največ, kar so zmogli, le z mesti okrog dvajseterice se lahko pohvalijo tudi Martin Čater, Kosi in Kline. V formuli ena alpskega smučanja je stanje še bolj klavrno, 26 točk v celi zimi je najmanj po letu 2014 (23) in odkar Slovenci veljajo za nacijo, ki se resno ukvarja s smukom. Osvojila sta jih Čater in Kosi, toda zgolj peščico, pred tremi sezonami kandidat za svetovno špico Boštjan Kline je bil povsem razglašen, Miha Hrobat pa nikakor ni ujel priključka. Naša reprezentanca je tako med sezono ostala še brez kvote štirih nastopajočih. Nič se ni spremenilo, ko je ob prelomu leta mesto glavnega trenerja od Petra Pena prevzel Grega Koštomaj.