Glasbena pot Edvarda Holnthanerja, dirigenta in umetniškega vodje Totega big banda, se je pričela pri sedmih letih. Najprej se je posvečal igranju violine, a usoda mu je za kariero namenila drug instrument - trobento. Po spletu okoliščin je pristal v Gradcu, kjer je na visoki šoli za glasbo diplomiral iz klasične trobente in kot prvi na oddelku za jazz še iz jazz trobente. Zaposlil se je na Dunaju (v ORF Big Bandu), kasneje na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti v Gradcu, sprva kot docent, od leta 1985 kot redni profesor. Veliko je nastopal na koncertnih odrih po Evropi, Afriki, Kanadi in ZDA. Sodeluje z znanimi evropskimi orkestri in glasbeniki, v Mariboru in po Sloveniji, ter v radijskih in televizijskih oddajah.
Spoznal mnoge znane osebnosti
Ob njegovem 70. rojstnem dnevu in 55-letnici njegovega umetniškega ustvarjanja mu je leta 2014 Toti big band posvetil koncert v znamenju trobent. Igrali so izključno njegove skladbe in priredbe, med solisti na trobentah pa je bilo nekaj njegovih nekdanjih študentov. "Po maturi na gimnaziji sem študiral na višji tehniški šoli, kjer sem opravil kar precej izpitov. Leta 1964 sem opravil sprejemni izpit na oddelku za jazz v Gradcu in leta 1969 kot zlati diplomant diplomiral iz klasične glasbe in jazza. Pred tem sem že igral v radijskem orkestru na Dunaju, kjer smo spremljali takrat znane svetovne pevce. Vmes sem koncertiral po celi Evropi. Vse nastope in koncerte so mi upoštevali kot pisni doktorat po prej opravljenem znanstvenem magisteriju," se spominja sogovornik.
Na Dunaju se je naučil stroke
Njegovi vzorniki na glasbenem področju so bili predvsem trobentači, tako jazzisti kot klasiki. Od klasikov omenja Mauricea Andreja in domačega Stanka Arnolda, od jazz trobentačev Louisa Armstronga, Leeja Morgana, Freddieja Hubbarda. Veliko jih je poslušal in transkribiral njihov način igranja ter skušal vplesti v svoje igranje. "Če bi bilo mogoče, bi se vrnil dvajset let nazaj, s tem, da ne bi hodil v službo, bil bi v penziji in bi delal samo to, kar bi rad, užival in igral, kar bi želel," odgovarja Edvard Holnthaner in pripomni, da se je na Dunaju naučil stroke. Tik pred diplomo je mislil, da že nekaj zna, pa je ugotovil, da je "prav reven v znanju", in je šele tam to znanje izpopolnil. Naučil se je tudi lepega obnašanja, saj je Dunaj znan po tem. Žena pa pravi, da ga je že malo tudi pozabil. V Gradcu je poučeval 40 let in v tem času se je zvrstilo ogromno zelo različnih študentov, tudi iz različnih držav. Vsi, ki so diplomirali, so bili več ali manj dobri in zasedajo dobra delovna mesta. Vsi so mu bili všeč.
V Gradcu je poučeval 40 let in v tem času se je zvrstilo ogromno zelo različnih študentov iz več držav
