Kot je dejal, v skladu z dogovorom med ministri sedemindvajseterice ne želi govoriti o konkretnih številkah. "Ne bi bilo pametno vse te številke razkrivati," je povedal po današnjem neformalnem virtualnem zasedanju obrambnih ministrov EU.
Po ministrovih besedah gre za puške kalašnikov, ki jih je Slovenska vojska uporabljala, preden so nabavili nove puške FN 2000. Slovenska vojska jih je namenila za strateške rezerve in del teh pušk so sedaj namenili Ukrajini, je pojasnil Tonin.
Kot je pojasnil prek video povezave za slovenske dopisnike v Bruslju, je ta pošiljka vojaške pomoči za Ukrajino "iz Slovenije že bila odpremljena z več letali".
Na Poljskem bo logistično vozlišče za zbiranje vojaške pomoči in opreme ter za njeno nadaljnje posredovanje Ukrajini, je povedal Tonin. Iz varnostnih razlogov lokacije vozlišča ni želel razkriti kot tudi ne, kako bo potekala dostava pomoči.
Bistveno je, da "pomoč pride takoj", je izpostavil. "Vsak dan je pomemben. Vsak dan, ko Ukrajina zdrži, je večja verjetnost za mirovna pogajanja (...) in je cena vojne za (ruskega predsednika Vladimirja) Putina višja," je dejal.
Ukrajinci v tej fazi ruskega napada potrebujejo protiletalsko in protioklepno orožje, potrebujejo pa tudi izdatne količine osebnega orožja, kot so puške, čelade, neprebojni jopiči in drugo opremo, je pojasnil Tonin.
EU bo prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi
EU je sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji prvič financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Zunanji ministri unije so se tako na nedeljskem zasedanju dogovorili, da bo EU za nakup in dostavo orožja Ukrajini namenila 450 milijonov evrov.
Poleg tega bo EU prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.
O tem so danes razpravljali obrambni ministri EU, da bi uskladili nadaljnje korake, tudi dejansko dostavo ukrajinski vojski.
Ob napovedani pomoči Ukrajini pa je Tonin kot drugo ključno novico, ki je odmevala na današnjem zasedanju, omenil nedavno napoved Nemčije, da bo v luči ruske invazije na Ukrajino povečala sredstva za obrambo na več kot dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Madžarska ne bo dovolila prevoza smrtonosnega orožja preko svojega ozemlja
Madžarska ne bo poslala niti vojske niti orožja v Ukrajino, prav tako pa ne bo dovolila prevoza ubojnega orožja preko svojega ozemlja, da bi s tem ostala varna, je danes dejal madžarski zunanji minister Peter Szijjarto. Kot je navedel, Madžarska ne želi biti vpletena v vojno v sosednji Ukrajini.
Madžarska je privolila v to, da Evropska unija dostavi orožje Ukrajini, vendar pri tem ne bo dovolila, da bi smrtonosno orožje potovalo čez njeno ozemlje, je dejal Szijjarto v Prištini po srečanju s kosovsko zunanjo ministrico Doniko Gervalla-Schwarz.
"Razlog za to odločitev je, da bi takšne pošiljke lahko postale tarča sovražnih vojaških akcij," je pojasnil Szijjarto in izpostavil, da je treba zagotoviti varnost Madžarske, da se ne bo vpletla v vojno v sosednji Ukrajini. Odločitev Budimpešte je utemeljil z varnostjo Madžarske in madžarske etnične skupine v Zakarpatju v Ukrajini, poroča madžarska tiskovna agencija MTI.
EU je v nedeljo sklenila, da bo v pomoč Ukrajini v boju proti ruski invaziji za nakup in dostavo orožja namenila 450 milijonov evrov. Poleg tega bo prispevala 50 milijonov evrov za pomoč ukrajinski vojski z neubojnimi sredstvi, na primer z gorivom in nujno medicinsko opremo.
Madžarski premier Viktor Orban je v soboto ob obisku madžarsko-ukrajinske meje v izjavi novinarjem dejal, da Madžarska podpira vse sankcije EU proti Rusiji in da ne namerava ničesar blokirati, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Orban je tudi obsodil ruski napad Ukrajine.
"Nemčija bo s svojo napovedjo zagotovo potegnila za sabo številne države," je ocenil Tonin, ki je napoved Berlina označil za "veliko spremembo" na področju skupne obrambe, ki so jo danes pozdravili tudi številni ministri unije.
Pri tem je spomnil, da je Slovenija pri uresničevanju cilja dveh odstotkov BDP za obrambo med članicami Nata na 25. mestu. Kot je ob tem poudaril, si bo še naprej prizadeval za to, da bi zastavljene cilje glede izdatkov za obrambo izpolnili.
Janša v pogovoru za TV Slovenija: Putin ne more dobiti te vojne
Ruski predsednik Vladimir Putin ne more dobiti vojne v Ukrajini, je v nocojšnjem pogovoru za TVS ocenil premier Janez Janša. Glede današnjih pogovorov med Rusijo in Ukrajino je dejal, da gre zgolj za tipanja, resna pogajanja se bodo začela šele po dogovoru o prekinitvi spopadov. "Obe strani sta s svojimi stališči svetlobna leta narazen," je dejal.
Po oceni predsednika slovenske vlade Janše ruska stran ni pripravljena na dolgotrajno vojno v Ukrajini, ključno pa je, da je prišlo do preobrata v Evropski uniji, ki se kaže tako s strožjimi sankcijami kot leta 2008, ko je Rusija vojaško posredovala v Gruziji, in leta 2014 ob ruski priključitvi Krima, ter z odločitvijo, da bo Evropa v Ukrajino tudi poslala orožje.
Ruski dvig pripravljenosti sil za odvračanje z jedrskim orožjem je po oceni Janše bolj znamenje nemoči. Ocenil je tudi, da so se tudi pojavili dvomi pri tistih, ki neposredno vodijo vojaške operacije, "ker nič ne gre tako, kot je bilo načrtovano".
Glede sprejetja Ukrajine v EU je premier Janša pojasnil, da je bil njegov skupni poziv s poljskim premierjem Mateuszem Morawieckim o hitrem postopku pogajanj za sprejem Ukrajine v povezavo, ki je imel podporo najmanj 13 držav, sprva namenjen preprečitvi spopada v Ukrajini, je pa v Evropi sedaj že prišlo do večje naklonjenosti širitvi EU.
Odzval se je tudi na objavo in izbris tvita
Kot je še dejal, ne gre za to, da bi "že jutri" sprejeli Ukrajino v EU, gre bolj za to, da se ji podeli status kandidatke za članico in dobi upanje, da "ni pozabljena". Dodal je še, da je to "tudi signal Putinu", ki formalno ni nikoli nasprotoval članstvu Ukrajine v EU.
"To ni neko stopnjevanje napetosti, ampak je strateški politični odgovor na politični in varnostni izziv, ki ne povečuje nikakršnega tveganja," je dejal Janša. Izrazil je tudi prepričanje, da bo Evropski parlament, ko bo v torek razpravljal o tem, namenil večinsko podporo temu koraku, kar je po njegovih besedah zelo pomembno.
Dodal je še, da sta s predsednikom poljske vlade enako hiter postopek pogajanj in sprejema v EU poleg Ukrajine predlagala še za Gruzijo, Moldavijo in države Zahodnega Balkana, ki še niso v EU.
Glede energetske odvisnosti Evrope od Rusije je Janša zagotovil, da je za to zimo dovolj zalog. Bo pa v okviru iskanja rešitev treba zgraditi terminale za utekočinjen zemeljski plin, ki ga po njegovih besedah "rabimo čim prej nekje na naši obali". Po oceni Janše bo pri tem Rusija izgubila več kot Evropa, ki že išče alternative, saj evropskega trga Rusija ne more nadomestiti niti srednjeročno.
Na novinarsko vprašanje se je premier Janša odzval tudi na objavo in izbris tvita, ki je ločeval med begunci različnih ras. Poudaril je, da je glavna razlika med ekonomskimi migranti in begunci ter da slednjih ne gre ločevati po veri, rasi ali barvi kože.
O omejitvah poslovanja ruske banke Sberbank v Sloveniji, kar je posledica sankcij, ki jih je Evropa uvedla proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, je Janša zatrdil, da se stvari aktivno rešujejo, ter da se je o tej temi danes pogovarjal tudi s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, kjer so v enakem položaju.
