Pogovori med delegacijami Ukrajine in Rusije, ki so v Belorusiji potekali danes, so se končali. Ukrajinski in ruski pogajalci se bodo vrnili na posvetovanja v prestolnici svojih držav in pripravili načrte za nove pogovore, sta danes sporočili obe strani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Delegaciji se vračata v svoji prestolnici na posvetovanja in sta se pogovarjali o možnosti, da bi se kmalu sestali na drugem krogu pogajanj," je dejal ukrajinski pogajalec Mihail Podoljak.
"Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali pogajanja," je dejal tudi vodja ruske delegacije Vladimir Medinski.
Še pred začetkom pogovorov je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pozval ruske vojake naj odložijo orožje, Evropsko unijo pa, naj Ukrajini nemudoma zagotovi članstvo.
Razlog za zamudo - sprva so bila pogajanja napovedana že za nedeljo zvečer - naj bi bile po poročanju ruske tiskovne agencije Tass logistične težave ukrajinske delegacije. "Prizorišče za pogovore med Rusijo in Ukrajino v Belorusiji je pripravljeno in čakamo na delegaciji," je zjutraj sporočilo belorusko zunanje ministrstvo. Na družbenih omrežjih so objavili fotografijo dvorane za pogajanja z dolgo mizo z desetimi stoli na vsaki strani in zastavami treh držav v ozadju.
Ukrajina se je strinjala, da bo začela mirovna pogajanja z Rusijo, ruski predsednik Vladimir Putin pa je opozoril na možnost jedrske eskalacije z Zahodom. "Ne verjamem v rezultat tega srečanja, a poskusimo," je dejal ukrajinski predsednik. Pogovori bodo potekali brez predpogojev, navaja Ukrajina, ki je zagotovila, da ne namerava kapitulirati.
Na severu Kijeva je ruska vojska ponoči skušala zgraditi pontonski most za prečkanje reke Irpin, je na Facebooku sporočil generalštab ukrajinske vojske. Med drugim je ruska vojska neuspešno skušala zavzeti mesto Irpin tik pred Kijevom, so sporočili.
Srditi spopadi v Harkovu
V drugem največjem ukrajinskem mestu Harkov je danes ponovno prišlo do silovitih spopadov. Umrlo naj bi 11 oseb, več sto pa je ranjenih. Rusija zavrača odgovornost za žrtve in trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot je sporočil svetovalec ukrajinskega notranjega ministra Anton Heraščenko, je bilo danes v ruskem obstreljevanju Harkova ubitih najmanj 11 civilistov. Regijski guverner Oleg Sinegubov pa je na Telegramu zapisal, da ruski vojaki med drugim bombardirajo tudi stanovanjska območja in da zaradi nenehnega bombardiranja ne morejo poslati reševalnih služb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Tudi Heraščenko je ruske sile obtožil bombardiranja civilnih objektov in objavil videoposnetek, ki prikazuje več raketnih napadov na stanovanjsko območje v mestu. "To grozoto bi moral videti ves svet," je dejal.
Na drugi strani pa Rusija trdi, da so ukrajinski nacionalisti sami obstreljevali mesta, ki so jih obkrožale ruske enote. Odgovornosti za civilne žrtve v mestu ne prevzemajo, še poročata AFP in dpa.
O eksplozijah v Harkovu in prestolnici Kijev poročajo tudi po koncu današnjega prvega kroga pogovorov o konfliktu med rusko in ukrajinsko stranjo.
V Kijevu naj bi po navedbah dpa odjeknili najmanj dve večji eksploziji. V mestu Harkov na severovzhodu Ukrajine so po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian in drugih medijev odjeknile najmanj tri eksplozije. Tudi v drugih regionalnih središčih so se slišali alarmi zaradi nevarnosti zračnih napadov.
Župan Harkova Ihor Terehov je za nemški Der Spiegel v telefonskem pogovoru dejal, da so zadeli stanovanjske bloke in da so umrli civilisti. "To je uničujoča vojna proti civilnemu prebivalstvu," je dodal.
Nevladne organizacije v torek pripravljajo shod v podporo Ukrajini
Več slovenskih nevladnih organizacij je za torek popoldne v Ljubljani napovedalo shod v podporo Ukrajini. Kot so sporočili, bo Shod za mir v torek ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani.
"Najostreje obsojamo ruske napade na Ukrajino in izražamo solidarnost z vsemi, ki se te dni bojijo za svoja življenja, so izgubili bližnje in so razseljeni. Prepričani smo, da si ljudje na nobeni strani meje ne želijo vojne. Želijo živeti v miru, drug ob drugem," so nevladne organizacije zapisale v vabilu na shod.
Pozvale so k takojšnji prekinitvi ognja, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Izrazile pa so tudi nasprotovanje vsem političnim zlorabam vojne in stopnjevanju militarizacije tako doma kot v tujini.
Med organizacijami, ki so podpisane pod vabilo, so Mladi za podnebno pravičnost, Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center, Inštitut 8. Marec, Amnesty International Slovenije, poleg omenjenih pa še 13 drugih, pri čemer so dodali, da se organizacije še pridružujejo pozivu.
K shodu v podporo Ukrajini, ki pa naj bi bil v sredo popoldne, je že v nedeljo zvečer pozval premier Janez Janša in napovedal, da bo lokacija shoda znana danes.
Protesti v podporo Ukrajini so konec tedna potekali v številnih mestih po Evropi in po svetu.
Ukrajinski vojaki s Kačjega otoka so živi
Ukrajinski vojaki, ki so na otoku Zminj (Kačji otok) v Črnem morju, so živi, danes poročajo ukrajinski mediji, ki se sklicujejo na vladne službe. Že včeraj so poročali, da so vojaki morda res preživel, danes pa je to potrjeno. Zajela naj bi jih ruska vojska.
Pretekli petek sta o smrti vseh vojakov na omenjenem otoku poročala tako ukrajinski predsendik Volodimir Zelenski kot tudi ukrajinska vojska. Zelenski je tudi sporočil, da bodo posthumno odlikovani.
Ruski general Igor Konašenkov je v petek dejal, da se je 82 ukrajinskih vojakov samovoljno predalo. Odpeljali naj bi jih v Sevastopol na Krimu.
V petek se je na družbenih medijih pojavil zvočni zapis domnevne komunikacije ukrajinskih vojakov z rusko bojno ladjo. "Javljam se z ruske bojne ladje. Predlagam vam, da položite orožje, se predate in se tako izognete prelitju krvi in nepotrebnim žrtvam. Če ne boste pristali, vas bomo bombardirali," se sliši. Ukrajinci naj bi nato odvrnili: "Je.... se."
Moskva: Evropska unija sovražna do Rusije
Kremelj je Evropsko unijo obtožil sovražnih dejanj proti Rusiji. Putinov predstavnik Dimitrij Peskov je dejal, da je dobava orožja Ukrajini nevarna in destabilizirajoča. Peskov pravi, da so sankcije hude, a da ima Rusija dovolj "potenciala", da jih premosti. Putin se bo o gospodarskih vprašanjih danes pogovarjal s ključnimi ministri, vključno s finančnim in tudi guvernerjem centralne banke.
Litva zahteva preiskavo ICC
Litovska vlada je napovedala, da bo od Mednarodnega kazenskga sodišča (ICC) zahtevala preiskavo "vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Ukrajini". Premierka Ingrida Simonyte je dejala, da imajo že dovolj materiala za vložitev take zahteve.
V nedeljo zvečer se je v Kijevu znova sprožil zračni alarm. Ponekod v mestu je prišlo do izmenjave strelov, je sporočil Kličko. V milijonskem mestu od 17. ure do 7. ure zjutraj po krajevnem času velja policijska ura. Župan je prebivalce pozval, naj se v mesto odpravijo le ob dovoljenem času, če je to nujno potrebno, na primer v trgovino ali lekarno. Prosil jih je še, naj pomagajo starejšim in samskim. Sirene se oglašajo tudi v ponedeljek zjutraj, peti dan ruske invazije.
Fifa in Uefa prepovedali nastope Rusom na vseh tekmovanjih
Največji in najvplivnejši mednarodni nogometni federaciji, svetovna in evropska, Fifa in Uefa sta danes Rusijo izključili iz vseh svojih tekmovanj, klubskih in reprezentančnih, vključno s prihajajočim odločilnim delom kvalifikacij za svetovno prvenstvo in svetovnim prvenstvom 2022, poročajo tuje tiskovna agencije.
Obe nogometni federacija sta odločitev o začasni izključitvi ruskih športnikov in klubov iz vseh mednarodnih tekmovanj sprejeli po tem, ko je Mednarodni olimpijski komite (Mok) danes vsem športnim zvezam priporočil, naj prepovejo nastope ruskih in beloruskih športnikov na mednarodnih športnih prireditvah in tekmovanjih zaradi ruske invazije na Ukrajino in podpore Belorusije pri tem.
Fifa je v nedeljo sporočila, da mora Rusija svoje tekme igrati na nevtralnem terenu za zaprtimi vrati in brez svojih nacionalnih simbolov, z imenom Ruska nogometna zveza.
Ruski nogometaši bi morali 24. marca v končnici drugega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo gostiti Poljsko, zmagovalec tega dvoboja pa bo nato gostil Švedsko ali Češko za uvrstitev v skupinski del svetovnega prvenstva v Katarju. Poljska, Švedska in Čehi so sporočili, da ne bodo igrali proti Rusiji.
Ukrajina istega dne igra proti Škotski, Wales proti Avstriji, Italija proti Severni Makedoniji, Portugalska pa proti Turčiji.
Medtem je Evropska nogometna zveza (Uefa), ki jo vodi Slovenec Aleksander Čeferin, Rusiji odvzela finale lige prvakov ter ga preselila iz Sankt Peterburga v Pariz.
Ruska zveza izključitev nogometašev označila kot "diskriminatorno"
Ruska nogometna zveza je izključitev ruskih nogometašev s svetovnega prvenstva in izključitev ruskih nogometnih ekip z vseh mednarodnih tekmovanj označila kot "diskriminatorno", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Izključitev ima očiten diskriminatorni značaj in škoduje velikemu številu športnikov, trenerjev, zaposlenih v klubih in reprezentancah ter, kar je najpomembneje, milijonom ruskih in tujih navijačev, katerih interese morajo v prvi vrsti zaščititi mednarodne športne organizacije," je ruska nogometna zveza zapisala v izjavi.
Macron v pogovoru s Putinom za zaščito civilistov
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes pozval ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj zaščiti civiliste v Ukrajini, je v izjavi sporočil urad francoskega predsednika. Putin je Macronu medtem dejal, da sta demilitarizacija Ukrajine in zahodno priznanje ruske suverenosti nad Krimskim polotokom predpogoja za končanje spopadov v Ukrajini.
Macron je v 90-minutnem telefonskem pogovoru ruskega voditelja pozval, naj ustavi napade na civiliste in civilno infrastrukturo v Ukrajini ter zavaruje glavne prometnice, zlasti cesto z juga Kijeva, pri čemer je ruski predsednik "potrdil svojo pripravljenost za sodelovanje", so sporočili iz Elizejske palače.
Dodali so, da je Macron Putina poklical na prošnjo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim se je v zadnjih urah "večkrat pogovarjal", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Macron je prav tako ponovil zahtevo mednarodne skupnosti, da Rusija ustavi ofenzivo proti Ukrajini, in potrdil potrebo po takojšnji prekinitvi ognja, so še sporočili iz Elizejske palače, vendar niso navedli odgovora ruskega predsednika. Macron je Putina tudi pozval, naj spoštuje mednarodno humanitarno pravo in omogoči, da pošiljke pomoči dosežejo prebivalce.
Putin pa je Macrona seznanil s svojimi predpogoji za končanje spopadov v Ukrajini. "Vladimir Putin je poudaril, da je dogovor mogoč le, če bodo brezpogojno upoštevani legitimni varnostni interesi Rusije, vključno s priznanjem ruske suverenosti nad Krimom, demilitarizacijo in denacifikacijo ukrajinske države ter zagotovitvijo njenega nevtralnega statusa," je Kremelj zapisal v izjavi po telefonskem pogovoru voditeljev.
Ponoči se je pojavil videoposnetek požara v stanovanjski stavbi v Černihovu na severu države. Stavbo naj bi bila zadela ruska raketa. V ruske roke pa je v nedeljo padlo pristaniško mesto Berdjansk, ki leži na jugovzhodu Ukrajine, je na Facebooku objavil vršilec dolžnosti župana Oleksandr Svidlo. Ruski vojaki so jih obvestili, je dodal, da so vse upravne stavbe pod njihovim nadzorom. V Berdjansku, kjer živi okoli 100.000 ljudi, je tudi pomorsko vojaško oporišče. O eksplozijah so ponoči poročali tudi v bližini številnih drugih ukrajinskih mest.
Na SAZU zgroženi ob vojaškem napadu na Ukrajino
Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) zgroženo opazujejo in ostro obsojajo ruski napad na Ukrajino, je danes sporočil predsednik SAZU Peter Štih. Svetovno javnost in prebivalce Slovenije pozivajo, da v medsebojnih odnosih gojijo spoštovanje in solidarnost ter odgovorno prispevajo k miru v svetu.
"Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti smo zgroženi in pretreseni zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino," so zapisali v izjavi. Poudarili so, da napad na suvereno državo z demokratično izvoljeno oblastjo pomeni najhujšo kršitev mednarodnega prava in največjo grožnjo miru in stabilnosti v Evropi. Izpostavili so tudi verze slovenske himne, ki vizionarsko pozivajo k miru in dobrososedskim odnosom.
Ruske čete so napredovale iz južnega ukrajinskega mesta Herson proti Mikolajvu. Generalštab ukrajinske vojske je zjutraj sporočil, da je Rusija upočasnila ofenzivo.
Ukrajinsko notranje ministrstvo je od začetka napada na Ukrajino poročalo o 352 smrtnih žrtvah med civilisti, med njimi je 14 otrok. Po podatkih ministrstva je bilo v nedeljo zvečer ranjenih še 1684 ljudi, med njimi je 116 otrok.
Ukrajinska vojska je sporočila, da je ruska stran od začetka invazije izgubila več kot 5300 vojakov, 191 tankov, 29 helikopterjev, 816 oklepnikov. Rusija je priznala, da so med boji v Ukrajini bile smrtne žrtve med ruskimi vojaki, a številke ni navedla.
MZZ odsvetuje potovanja v Rusijo in Belorusijo in Slovence poziva, naj državi zapustijo
Slovensko zunanje ministrstvo je danes odsvetovalo vsa potovanja v Rusijo in Belorusijo. "Slovenskim državljanom zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino odsvetujemo vsa potovanja na območje Rusije in Belorusije," so sporočili na Twitterju. Kasneje so sporočili še, da Slovencem, ki se nahajajo v obeh državah, svetujejo, naj ju zapustijo.
"Slovenskim državljanom, ki se nahajajo na območju Rusije in Belorusije, svetujemo, da zaradi omejitve letalskih povezav in povečanega varnostnega tveganja državi zapustijo," je ministrstvo zapisalo na Twitterju. Pozvali so jih, naj se odločijo za varne poti po lastni izbiri.
Na spletni strani ministrstva še piše, da je obseg pomoči veleposlaništva Slovenije v Moskvi slovenskim državljanom, ki bi se nahajali na teh območjih in bi jo potrebovali, omejen.
MZZ nima natančnih podatkov o tem, koliko Slovencev je trenutno v Rusiji oziroma Belorusiji. Po ocenah naj bi jih bilo v Rusiji okoli sto, v Belorusiji pa okoli 50, vendar opozarjajo, da ljudem ni treba posredovati podatkov o tem, kam potujejo, zato natančno število ni znano.
Letalske povezave med EU in Rusijo so sicer prekinjene, saj je unija v nedeljo zaprla svoj zračni prostor za ruska letala, Rusija pa je danes sprejela povračilni ukrep in svoj zračni prostor zaprla za letala iz držav EU.
Naj zapustijo Rusijo in Belorusijo, je svoje državljane že pozvalo tudi več drugih držav.
Nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na ukrajinsko agencijo Unian, pa poroča o namigih, da bi se lahko Belorusija že danes uradno vpletla v vojno v Ukrajini. Del ruskih sil je v Ukrajino vdrl prav iz Belorusije.
Von der Leynova: Ukrajina sodi v Evropsko unijo
Ukrajina sodi v Evropsko unijo, je v nedeljskem pogovoru za spletni portal Euronews izjavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
EU in Ukrajina sodelujeta na številnih področjih, tako na primer poteka vključevanje ukrajinskega trga v evropski enotni trg, strani pa sodelujeta tudi v energetiki. Pri številnih temah tesno sodelujemo, je rekla. "So eni od nas in želimo jih v povezavi."
Predsednica komisije je v pogovoru za Euronews povzela tudi nove sankcije, ki jih je EU v nedeljo sprejela proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino. Nekatere so z objavo v uradnem listu EU že veljavi, med drugim prepoved transakcij z rusko centralno banko in zaprtje zračnega prostora EU za vsa ruska letala.
Poleg tega je EU v nedeljo sprejela še nekatere druge ukrepe. EU bo prvič v svoji zgodovini financirala nakup in dostavo orožja napadeni državi. Obenem bo prepovedala delovanje ruskih medijev v državni lasti, kot sta Sputnik in Russia Today (RT).
Novi sveženj sankcij EU predvideva tudi izključitev nekaterih "pomembnih" ruskih bank iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift.
Sprejeli pa so še sveženj sankcij proti režimu beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka zaradi vpletenosti v napad na Ukrajino.
Von der Leynova je spregovorila tudi o možnostih glede mirovnih pogovorov med Ukrajino in Rusijo. "Seveda, pomembno je, da je ukrajinska stran pristala na mirovne pogovore in da so pogoji ustrezni zanjo. V splošnem je vedno bolje imeti mirovne pogovore kot pa boje. Vendar se je zaupanje v ruskega predsednika Vladimirja Putina povsem zlomilo," je rekla.
Švica se bo pridružila sankcijam EU proti Rusiji
Tradicionalno nevtralna Švica bo zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedla enake sankcije, kot jih je uvedla Evropska unija, je danes sporočil švicarski predsednik Ignazio Cassis po odločitvi vlade.
"To je velik korak za Švico," je dejal Cassis na novinarski konferenci, potem ko je Bern več dni okleval, ali naj se pridruži Zahodu pri uvedbi sankcij proti Moskvi zaradi četrtkovega napada na sosednjo Ukrajino. Pri tem je kot razlog navajal svojo nevtralnost.
Rusija za 36 držav zaprla svoj zračni prostor
Rusija je medtem za 36 držav zaprla svoj zračni prostor, je sporočila ruska agencija za letalski promet Rosaviacija. S tem se je odzvala na odločitev teh držav, da zaradi ruske invazije v Ukrajino za ruska letala zaprejo svoj zračni prostor. Med njimi je tudi Slovenija.
Na seznamu je 27 članic EU, ki so se v nedeljo odločile, da zaprejo zračni prostor za ruska letala. Več jih je to storilo že prej, tudi Slovenija, ki je zračni prostor za ruska letala zaprla v soboto. Med državami, za katere je Rusija zaprla svoj zračni prostor, so med drugim še Kanada, Albanija in Norveška. Izjemo od prepovedi lahko odobri zgolj rusko zunanje ministrstvo.
Generalna skupščina ZN začela izredno zasedanje o Ukrajini z ostrimi kritikami Rusije
Rusija se je na začetku posebnega zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku znašla pod silovitim diplomatskim udarom mednarodne skupnosti. Predsednik GS ZN Abdula Šahid je takoj na začetku poudaril, da ruski napad na Ukrajino predstavlja kršitev ozemeljske celovitosti in suverenosti Ukrajine ter kršitev Ustanovne listine ZN.
V podobnem slogu je nadaljeval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je izrazil veliko zaskrbljenost nad grožnjo ruskega predsednika Vladimirja Putina z uporabo jedrskega orožja in dejal, da si česa takega ni mogoče niti zamisliti.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je ZN pozval, naj rešijo Ukrajino in demokracijo, med drugim pa Putinu dejal, da ne potrebuje jedrskega orožja, če želi izvršiti samomor. Kislica je mednarodni oder izkoristil tudi za neposredno sporočilo vsem Rusom, ko je prebral prepis telefonskega pogovora med ruskim vojakom in materjo, tik preden je bil vojak ubit.
Za Kislico je sledil odgovor ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki se je čudil ogromnemu obsegu laži, ki da se širijo proti Rusiji. Nadaljeval je z napadi na Ukrajino, ki naj se ne bi hotela pogajati, naj ne bi spoštovala sporazumnih dogovorov in naj bi povzročala hudo trpljenje prebivalcem regije Donbas, za kar da se svet ne zanima.
Ruski napad na Ukrajino je upravičil z zaščito prebivalcev Donbasa, ki da trpijo pod bombardiranjem Ukrajincev. Napadel je tudi vse države, ki Ukrajino podpirajo z orožjem in drugače.
Nebenzija je zatrdil, da "posebna vojaška operacija" ni namenjena zavzetju Ukrajine ampak le zaščiti prebivalcev Donbasa pred genocidom Ukrajine in očiščenju države nacistov. Rusija naj bi se le ščitila pred grožnjo in ščitila tudi Ustanovno listino ZN.
Povračilne ukrepe na odločitev EU za zaprtje zračnega prostora je že pred tem napovedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Seveda bo prišlo do odgovora, ki bo temeljil na načelu recipročnosti, naši interesi pa bodo v ospredju," je povedal po poročanju ruske tiskovne agencije Tass.
Kremelj izjavo britanske zunanje ministrice in drugih okrivil za jedrski alarm
Ruski predsednik Vladimir Putin je po "popolnoma nesprejemljivih" pripombah britanske zunanje ministrice Liz Truss in drugih ukazal tudi, naj se ruski jedrski odvračalni sistem postavi v stanje visoke pripravljenosti, je danes komentiral Kremelj. Ni sicer natančno jasno, katere izjave Trussove imajo v mislih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
ZDA ukazale izgon 12 ruskih diplomatov z misije pri Združenih narodih
ZDA so danes ukazale izgon 12 ruskih diplomatov pri Združenih narodih zaradi aktivnosti, ki niso v skladu z njihovim diplomatskim statusom. To bi med drugim lahko pomenilo, da so jih identificirali kot vohune.
Namestnik ameriške veleposlanice pri ZN Richard Mills je v Varnostnem svetu ZN dejal, da so diplomati opravljali dejavnosti, ki niso v skladu z njihovimi diplomatskimi odgovornostmi in obveznostmi.
Na odločitev o izgonu je najprej opozoril ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija. Dejal je, da gre za slabo novico, ni pa komentiral ali je tudi sam na seznamu za izgon.
Novica je presenetila tudi tiskovnega predstavnika State Departmenta Neda Prica, ki je izjavil, da bo kaj več znanega kasneje. Ruska misija ima sicer okrog 100 članov osebja.
Putin je v nedeljo ruskim silam za odvračanje, ki vključujejo tudi enote z jedrskim orožjem, ukazal, da preidejo v stanje visoke pripravljenosti. Pojasnil je, da je to storil v odziv na "agresivne izjave" članic obrambne zveze Nato.
Shell napovedal izstop iz projekta Severni tok 2
Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell bo prodal svoj delež v skupnem podjetju z ruskim plinskim gigantom Gazprom, zadolženim za projekt plinovoda Severni tok 2 med Nemčijo in Rusijo. Za to se je odločil zaradi ruske invazije na Ukrajino, so danes prek londonske borze sporočili iz koncerna.
"Odločitev za izstop iz projekta temelji na naših vrednotah," so napoved pospremili v Shellu. "Ne moremo ... in ne bomo ... samo gledali," njihove besede povzema ruska tiskovna agencija Tass.
Shell izstopa tudi iz nekaterih drugih projektov, ki jih ima z Gazpromom. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP so napovedali prodajo 27,5-odstotnega deleža v naftnem in plinskem projektu Sahalin-2 in tudi 50-odstotnega deleža v dveh sibirskih naftnih projektih.
Nemčija je zaradi ruske invazije na Ukrajino začasno ustavila projekt plinovoda Severni tok 2, ki sicer še ne obratuje. Po obstoječem plinovodu Severni tok 1 medtem plin iz Rusije še naprej priteka v državo.
Konzorcij za projekt Severni tok 2 poleg Gazproma in Shella vključuje še OMV, Uniper, Wintershall in Engie Energy. Trasa plinovoda Severni tok 2 poteka pod Baltskim morjem od ruske do nemške obale.
Plin - letno naj bi se ga v Nemčijo iz Rusije po dveh ceveh steklo 55 milijard kubičnih metrov - naj bi po plinovodu po prvotnih načrtih stekel do konca leta 2019, a se je časovnica zamaknila. V začetku letošnjega januarja so v Nemčiji napovedovali, da bi lahko obratovalno dovoljenje dobil sredi tega leta.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes za zaostrovanje razmer med invazijo Moskve na Ukrajino med drugim obtožil Trussovo. Dejal je, da so različni predstavniki na različnih ravneh podali izjave o možnih spopadih ali celo trkih in spopadih med Natom in Rusijo. "Menimo, da so takšne izjave popolnoma nesprejemljive. Avtorjev teh izjav ne bi imenoval poimensko, čeprav je bila to britanska zunanja ministrica," je na današnji novinarski konferenci dejal Peskov.
Ni natančno jasno, na katere pripombe Trussove se je Kremelj skliceval.
Trussova je v nedeljo opozorila, da bi lahko prišlo do "konflikta" med Rusijo in Natom, če Putin ne bo ustavljen v Ukrajini. "Če Putina ne bomo ustavili v Ukrajini, bodo ogrožene druge države: Baltik, Poljska, Moldavija, kar se lahko konča s konfliktom z Natom. Tja ne želimo iti," je v nedeljo dejala Tussova v pogovoru za Sky News. Dodala je, da gre v tem dolgotrajnem sporu za svobodo in demokracijo v Evropi.
V Italiji zaradi begunskega vala iz Ukrajine razglasili izredne razmere
Italijanska vlada je danes v luči pričakovanega begunskega vala iz Ukrajine razglasila izredne razmere do konca leta. Izredne razmere vladi omogočajo, da v določenih primerih sprejme nujne ukrepe brez predhodnega posvetovanja v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot prvi ukrep je italijanska vlada danes sprejela odločitev, da bodo namenili deset milijonov evrov za priprave na sprejem beguncev. Med drugim naj bi okrepili centre za sprejem beguncev.
Sprejela je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA tudi ukrepe za pomoč ukrajinskemu ljudstvu, ki zadevajo premestitev vojakov ter dostavo materiala in opreme za oblasti v Kijevu. Prav tako predvideva delovanje italijanske civilne zaščite v tujini. Italija naj bi poleg tega tudi okrepila svoje sodelovanje v evropski civilni zaščiti.
Italijanska vlada tudi načrtuje ukrepe, ki bodo omogočili ponoven zagon termoelektrarn v izrednih razmerah. S tem naj bi zmanjšali odvisnost Italije od uvoza ruskega plina, ki trenutno pokriva 45 odstotkov skupnih potreb države.
Italija se po ruskem napadu na Ukrajino pripravlja na sprejem večjega števila beguncev. V državi sicer živi velika ukrajinska skupnost, ki šteje okoli 250.000 ljudi.
Ministrica pa je v nedeljo za BBC povedala še, da podpira ljudi iz Združenega kraljestva, ki bi se morda odločili oditi v Ukrajino, da bi ji pomagali v boju proti Rusiji. Dodala je, da se morajo ljudje sami odločati in da se Ukrajinci borijo za "svobodo in demokracijo", ne le za svojo državo, ampak tudi za "celotno Evropo".
V Veliki Britaniji je bila izjava Peskova danes deležna kritik, češ da gre za odvračanje pozornosti od ruskih dejanj v Ukrajini. Tudi na britanskem zunanjem ministrstvu so prepričani, da ni ministrica z ničimer spodbudila tovrstnega stopnjevanja, poroča britanski BBC.
Velika Britanija zaostruje sankcije proti Rusiji
Velika Britanija je zaradi invazije na Ukrajino danes napovedal zaostritev sankcij proti Rusiji. V nekaj dneh je napovedala "popolno zamrznitev premoženja" vseh ruskih bank, vsem britanskim morskim pristaniščem pa so že ukazali, naj zavrnejo ruska plovila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanska zunanja ministrica Liz Truss je v parlamentu danes povedala, da želi London doseči, "da Rusija ne more dostopati do svojih sredstev, da ni trgovinskega toka, da se njene ladje ne morejo zasidrati, njena letala pa ne pristati".
Več kot 50 odstotkov ruske trgovine je izražene v dolarjih ali britanskih funtih, nova pooblastila pa bodo "škodile sposobnosti Rusije za trgovanje s svetom", je dejala.
Britanski minister za promet Grant Shapps je medtem ukazal vsem morskim pristaniščem v državi, naj zavrnejo ruska plovila, potem ko je že prepovedal pristanek ruskih letal, vključno z zasebnimi letali ruskih oligarhov.
"To bo oslabilo zmogljivosti vojaške industrijske Rusije"
London se je minuli teden pridružil ZDA in drugim zahodnim zaveznicam pri preprečevanju sposobnosti ruske centralne banke, da za podporo padajočemu rublju uporabi svoje rezerve. Določene ruske banke pa je izključil iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift. Ministrica je danes dejala, da je bil to samo prvi korak pred popolno prepovedjo.
Med govorom ministrice v parlamentu je finančno ministrstvo objavilo zamrznitev sredstev ruske državne razvojne banke VEB ter bank Otkritie in Sovcombank. Ostale zamrznitve bodo stopile v veljavo v nekaj dneh, je napovedala Trussova.
Po njenih besedah bo zamrznitev premoženja ruskih bank preprečila Kremlju zbiranje dolžniškega dolga v Veliki Britaniji, več kot trem milijonom podjetij pa preprečila dostop do kapitalskih trgov Združenega kraljestva. Obljubila je tudi prepoved visokotehnološke opreme, kot so mikroelektronika, pomorska in navigacijska oprema.
"To bo oslabilo zmogljivosti vojaške industrijske Rusije in še leta oviralo rusko gospodarstvo," je dejala.
Britanski regulator za radiodifuzijo Ofcom pa je danes sporočil, da je od invazije na Ukrajino odprl 15 novih preiskav o pristranskosti ruskega medija v državni lasti Russia Today (RT), poroča AFP.
