Nekateri se doma šolajo le na papirju

Število otrok, ki se šolajo na domu, se iz leta v leto povečuje. V šolskem letu 2004/05 so se v vsej Sloveniji doma izobraževali le štirje učenci, v šolskem letu 2018/19 se jih je 332, leto kasneje 687, letos jih v domačih učilnicah sedi že 1613. A očitno vsi starši, ki so se zavezali, da bodo otroke izobraževali doma, tega ne počnejo. Na šolskem ministrstvu namreč v zadnjem letu in pol, še posebno pa v letošnjem šolskem letu, opažajo trend ustanavljanja zasebnih neakreditiranih šol, ki jih praviloma obiskujejo učenci s statusom učenca, ki se izobražuje na domu. Koliko je takih šol, na ministrstvu ne vedo, ker podatkov o neakreditiranih šolah ne vodijo, morebitne informacije o njihovem delovanju preverja šolski inšpektorat. Ravnatelji pa vidijo še nekatere druge anomalije šolanja na domu.

Odgovornost staršev in individualna obravnava

"Šolanje na domu je odgovornost staršev, odgovorni smo za poučevanje in ga organiziramo v svoji lastni režiji," pravi avtorica spletne strani Šola na domu Gita Mateja de Laat, ki svoje tri otroke različnih starosti šola na domu že več kot deset let. Sogovornica ne želi soditi, zakaj se nekateri starši odločijo za šolanje na domu, potem pa otroka vključijo v razne skupine, ki jih izobražujejo namesto njih. Niti ne želi dajati ocene, ali je to dobro ali slabo. Ugotavlja pa, da so nekateri starši očitno presodili, "da to, kar se dogaja v šolah, ni več blagodejno ali koristno za otroke", in ne vidijo druge poti, kot da se poslužijo šolanja na domu, ki pa je zgolj status, šolanje pa se najbrž zaradi različnih razlogov dogaja znotraj skupin, "kar pa ni šolanje na domu".

Sogovornica poudari, da ima šolanje na domu sicer veliko pozitivnih plati. "Prva je individualna obravnava, kar se včasih vidi kot nekaj negativnega, češ da otroke zavijamo v vato. A ne gre za zavijanje v vato in odstranjevanje frustracij, ampak za spoštovanje otrokovega razvojnega tempa, njegovega načina učenja," poudari sogovornica. Med izobraževanjem doma je mogoče upoštevati tudi bioritem otroka, ki je "zelo pomemben pri odraščajočih otrocih", in otrokova zanimanja, našteje le nekaj prednosti, ki jih vidi, Gita Mateja de Laat. Dodaja, da se njej številka šolajočih se na domu v primerjavi z vsemi šolajočimi se zdi majhna, zato bi se bilo bolj smiselno kot s šolajočimi se na domu ukvarjati s težavami večine, denimo s tem, da nivo znanja v šolah upada.

Z učenci nimajo stika

Na eni izmed največjih osnovnih šol pri nas, na OŠ Domžale, sta se v lanskem šolskem letu na domu izobraževala dva učenca, letos se jih v vseh treh triadah sedem, nam pove ravnatelj Uroš Govc. Za zdaj zaradi šolanja na domu nimajo nobenih težav, "bomo pa videli, kako bo od maja naprej, ko se začnejo preizkusi znanja". Zdaj še tudi nimajo nobenih informacij o znanju otrok, ker stika z družinami, ki otroke šolajo doma, med letom nimajo. "Držimo se tega, da se, če so se starši tako odločili, vidimo ob koncu šolskega leta," pojasni ravnatelj in doda, da imajo nekatere šole drugačne prakse, šolajočim se na domu omogočajo tudi nekatere njihove dejavnosti. Govc je še prepričan, da je šolanje na domu, kot je bilo sprva zamišljeno, nekoliko zašlo od načrtovanega: "Letos so se starši denimo odločili, da otrok ne bodo poslali v šolo zaradi covid situacije, to pa ni smisel šolanja na domu."

Ogromno možnosti za ribarjenje v kalnem

Predsednik združenja ravnateljev in ravnatelj OŠ Janka Modra v Dolu pri Ljubljani Gregor Pečan opozarja, da gre pri šolanju na domu "za čisto špekulacijo, ker je število izpitov, ki jih morajo ob koncu šolskega leta opraviti učenci, ki se šolajo na domu, bistveno nižje od števila predmetov, iz katerih morajo pridobiti ocene njihovi vrstniki, ki se šolajo po redni poti v osnovni šoli". To je neustrezno in na to že dlje časa opozarjajo šolsko ministrico Simono Kustec, "ki ima polna usta v ustavi zagotovljenih enakih možnosti za vse", je jasen Pečan. Poudarja, da v tem primeru ministrica mirno ignorira, da učenci, ki se šolajo na domu, vendarle lažje pridejo do osnovnošolskega spričevala. "Pravimo, da je pri nas znanje vrednota in je treba zagovarjati kar najvišji nivo doseženega znanja. Če učenec, ki se šola na domu, v sedmem, osmem, devetem razredu ne sliši niti besedice o kemiji in fiziki, ker si je ves čas izbiral nek tretji predmet, recimo biologijo, izbrati mora namreč samo enega, potem je nivo znanja, ki ga je dobil med osnovnošolskim izobraževanjem, bistveno nižji, kot je nivo, ki ga je pridobil njegov vrstnik v šoli."

Pečan meni, da je neresno, da se ministrstvo ne želi lotiti problema šolanja na domu, ko to skokovito narašča, in da gre za zlorabo instituta, ki je bil nekoč vpisan v zakon o osnovni šoli zato, da so se lahko šolali dolgotrajno bolni učenci, ki so bili veliko odsotni, ali pa peščica vrhunskih športnikov, ki med šolskim letom veliko potujejo po treningih in tekmah. "Ogromno možnosti za ribarjenje v kalnem" pa dopušča tudi zadnje dogajanje, ko nekateri starši otrok ne šolajo na domu, ampak jih vpišejo v programe šol, ki niso vpisane v razvid in zaradi tega ne morejo izdajati javno veljavnih spričeval, izpostavlja ravnatelj. "Gre za starše, ki si to lahko privoščijo. Svoje otroke na papirju šolajo doma, plačujejo pa udeležbo za šolanje na šolah, kjer med epidemijo recimo niso zahtevali mask."

Ministrstvo obljublja spremembe

"Slovenski sistem izobraževanja je utemeljen na izobraževanju v prostorih šol, šolanje na domu pa je ukrep, predviden kot začasni, za primere izjemnih osebnih okoliščin," odgovarjajo na šolskem ministrstvu, kjer čakajo na strokovno študijo dosedanjega izobraževanja na domu, ki jo opravlja zavod za šolstvo. "Ministrica bo za strokovno oceno in priporočila zaprosila tudi Strokovni svet za splošno izobraževanje. Na podlagi ugotovitev in predlaganih ukrepov bo pripravljen predlog sprememb sistema izobraževanja na domu," so zaključili.