Ob našem obisku v enem od laboratorijev Kemijskega inštituta, le dan po objavi o sveži investiciji 1,7 milijona evrov, dr. Matija Gatalo, soustanovitelj in tehnični direktor ReCatalysta, slovenskega startupa leta 2023, pokaže na delovno mesto, kjer je preživel zadnja leta ob pripravi doktorata. In doda, da je bil prehod na podjetniško pot – zdaj s svojim podjetjem in ekipo ustvarja v tem laboratoriju –, kot bi naredil še en doktorat. A prvi pomisleki ob odhodu v podjetništvo - ReCatalyst je spin-out Kemijskega inštituta - so zdaj preteklost, ReCatalyst se uspešno razvija, tudi po investiciji ostaja v Sloveniji, ima pa ožja ekipa, v kateri sta poleg tehničnega direktorja Gatala še soustanovitelj in izvršni direktor Tomaž Bizjak in vodja proizvodnje Javier Gonzalez Lopez, na podlagi lastne zgodbe tudi pomembna sporočila za odločevalce.
Črn prah, ki opravlja vlogo katalizatorja v vodikovi gorivni celici, pomembnem členu zelenega prehoda predvsem v mobilnosti, pravzaprav na prvi pogled ne razkriva znanja, ki se skriva v njem. "Gre za nanomateriale, narejeni so iz platine, kobalta in ogljika. Ne gre pa zgolj za recepturo, temveč za drugačen način, kako pripravimo te materiale, kako jih združimo v kompozitni material, da ogljik prekrijemo z nanodelci," skuša tudi za splošno javnost karseda razumljivo svojo idejo in produkt predstaviti Matija Gatalo. Kot še pove, običajne, doslej poznane metode temeljijo na dodajanju nanodelcev na ogljik, medtem ko metoda ReCatalysta po besedah sogovornika omogoča celostno nanašanje, podobno homogeno kot rastejo sadeži na drevesu, torej z vsemi komponentami sočasno. "In to nam omogoča boljšo razporeditev platinskih nanodelcev, kar je ključno, saj katalitična reakcija poteka zgolj na njihovi površini. Z izboljšanim katalizatorjem pa zmanjšujemo količino platine v gorivi celici za 40 odstotkov in posledično že danes ob enaki zmogljivosti omogočamo njeno 20-odstotno pocenitev," pravi Matija Gatalo. Katalizator je namreč ključna komponenta gorivne celice, saj ji omogoča izvajanje reakcije, pri kateri iz vodika in kisika nastajata le čista električna energija in vodna para.
Dobra stran pri tem je, da imamo investitorje, ki nas bodo pri tem zelo dobro podpirali
Lična embalaža, v kateri so majhne posode s črnim prahom, razkriva odnos ekipe strokovnjakov do produkta in do svojih partnerjev, ki zdaj tale prototip, kar katalizator za zdaj še vedno je, že pospešeno testirajo. In oznaka I feel Slovenia na embalaži je dokaz, da želijo slovensko znanje ponesti v svet. "Na embalažo smo dodali oznako I feel Slovenia, saj sva z Matijo že na začetku sklenila, da bova zagovarjala odličnost tehnologije in potenciala, ki ga Slovenija ima in ponuja. Naj v Evropi in svetu vidijo, da to prihaja iz Slovenije!" pravi Bizjak in še dodaja, da zdaj strankam dostavljajo manjše količine, "s katerimi testirajo značilnosti materiala, preverjajo, ali drži, kar trdimo …"
Pomembno je stopati korak za korakom
Sogovornika sicer ne skrivata navdušenja nad načrti, da se bodo lahko po zaslugi prejete investicije kadrovsko okrepili, da bodo širili aplikacijo produkta tudi na druga področja, a poudarjata, da je treba stopati korak za korakom, pa tudi tajming mora biti pravšnji. "Ne smeš se prehitro razširiti, treba je ohranjati fokus, da vzpostavimo model, ki bo začel vračati vložke," poudarja Gatalo in ne pozabi omeniti, da pa nikar ne smejo spregledati priložnosti, ki jo ponuja že sama proizvodnja vodika.
Tudi s partnerji iz Evropskega projekta EIC Transition ENABLER, ki ga izvajajo skupaj, dobro sodelujejo, predvsem pa se dopolnjujejo. "Mi rešujemo problematiko plemenitih kovin, oni pa problematiko fluora v gorivnih celicah. Gre za fluoro-polimer, ki se meša s katalizatorjem in se hkrati tudi uporablja kot membrana. Se pa zdaj spojine fluora vse bolj predstavlja kot obstojni organski onesnaževalec, zato si Evropa in tudi svet želita, da bi te kemikalije in produkte izločili iz gorivnih celic in tudi elektroliterjev. Prisotnost fluora bi torej lahko v prihodnosti za gorivne celice predstavljala problem, ki pa ga naš partner že zdaj rešuje," pravi Gatalo.
Cilj ReCatalysta v sklopu evropskega projekta in investicije je, da svoj produkt pripelje tik do komercializacije, torej do ravni tehnološke razvitosti TRL 6, da torej produkt deluje in da ga lahko proizvajajo na relativno visokem nivoju. "Pričakujemo, da lahko dokažemo, da zadeva je skalabilna, da obstaja zanimanje strank, da torej gremo še malo naprej od prototipa in naredimo več kot katalizator za gorivne celice. Dobra stran pri tem je, da imamo investitorje, ki nas bodo pri tem zelo dobro podpirali," razmišlja Matija Gatalo in še poudarja, da pri investiciji niso iskali zgolj denarja, ampak investitorje, ki jim bodo zagotovili tudi podporo, znanje. Tako na primer njihov nemški investitor, ki ima v portfelju 700 investicij, lahko iz lastnega nabora ponudi dragocene izkušnje z napakami drugih podjetij, ki se jim torej ReCatalyst lahko izogne. "Čas, ki ga imamo na voljo, pa porabimo bolj učinkovito za to, da se fokusiramo na prave stvari," pravi.
Odločilen je človeški dejavnik
V več nadstropjih Kemijskega inštituta zdaj rešuje ekipa svoje izzive in Tomaž Bizjak izpostavi možnost najema laboratorijskih zmogljivosti: "Jasna je zaveza Kemijskega inštituta, ki prihaja od direktorja, z željo, da se pri nas podpira prenos znanja." Matija Gatalo pa dodaja, da je bilo tudi pri pridobivanju investicije ključno, da so imeli urejene patente, licenčne pogodbe, pa tudi, da so investitorji zaznali podporo Kemijskega inštituta. "Kajti pogosto se zgodi, da je ideja super, ekipa tudi, razliko pa ustvari institucija in to lahko odvrne kapital, vpliva pa tudi na motivacijo ekipe," pravi Gatalo. Bizjak pa dodaja, da je v začetnik stopnjah tehnologija za investitorje izredno pomembna, a tudi človeški del je odločilen: "Dobri projekti s slabimi ekipami so manj zaželeni kot povprečni projekti z dobrimi ekipami. Seveda pa je najbolje, da imaš dober projekt z dobro ekipo."
Ker bodo, kot pravita sogovornika, po pridobljeni zadnji investiciji začeli rasti, bodo hitro prerasli tudi Kemijski inštitut. Dosedanji povsem organski razvoj podjetja v primerjavi s kakšnim drugim projektom, ki že na začetku dobi investicijo in potem raste, je sicer dragocena izkušnja. "So plusi in minusi pri obeh poteh, ampak organsko pomeni iti počasi, ko se sproti učiš in ti postaja ideja podjetništva lagodna. Kajti preskok iz raziskovalnih v podjetniške vode pač terja čas," pravi Bizjak.
Iskati in razvijati je treba alternative
Je bilo pa obdobje pridobivanja investicije, kot to velja v startup okolju, izredno intenzivno. "Da smo se na koncu 'poročili' s petimi investitorji, smo se v bistvu pogovarjali z več kot 50. In po obdobju zavrnitev smo na koncu lahko zbrali med več investitorji, tistimi, ki smo jih želeli v zgodbi. To je pozicija, v katero je fajn priti, je pa to obdobje zelo težko," pravi Bizjak. In poudarja pomen večje ozaveščenosti o samooskrbi z energijo, o zelenih virih, med katerimi je tudi vodik. "Dokler smo lahko bili v udobni coni fosilnih goriv in poceni energije, smo lahko živeli lagodno. Zdaj pa smo prišli do premisleka in do točke, ko moramo iskati in razvijate alternative," pravi. Gatalo pa dodaja, da je prav zdaj odličen trenutek zanje, saj bodo vsi iskali možnosti za povečanje obsegov proizvodnje in bodo ob tem skušali prihraniti. Štirideset odstotkov prihranka platine pa ni malo. In dobro je, da v razvoju vodikovih tehnologij Evropa ni osamljena, pač pa gre v to smer ves svet. "Matematika je zelo preprosta; zakaj so bili energenti v ZDA tako poceni? Zgolj zato, da je lahko ekonomija dosegala konkurenčnost po zaslugi cen v celotni verigi. Kdor bo imel cenejše vire energije, bo imel bolj konkurenčno gospodarstvo, cenejše produkte in bodisi več dobička bodisi boljšo penetracijo na trge," pravi Bizjak.
In še dodaja, da je zanje pomembno predvsem biti na pravi tirnici: "Govorimo o letih razvoja pred komercializacijo in tudi o letih načrtovanja v prihodnosti. Že danes moramo delati prave korake, da smo pripravljeni na to, kar se pričakuje čez nekaj let. Marsikdaj moramo tudi učiti svoje stranke." Da je tradicionalna industrija včasih zelo počasna, "sploh večja podjetja pogosto manj tvegajo in mi jih skušamo spodbuditi, da bi šli v serijsko proizvodnjo, da to spodbudimo", pravi Gatalo. Bizjak pa: "Ogromno načinov je, kako narediti napake, in malo je načinov, kako izvedeti pravi odgovor. In zato moramo biti res previdni pri vsem, kar počnemo. Za nas je pomembno, da smo pokazali, da lahko dobimo prestižne projekte in tvegani kapital, in verjamem, da bo to marsikoga ohrabrilo, da bo pripravljen poskusiti s čim podobnim."
Slovenijo bogatiti s sektorjem visokotehnoloških podjetij
"Na poti pridobivanja investicije smo trdno zagovarjali, da želimo ohraniti podjetje v Sloveniji, in tudi investitorji, ki so prvič vložili v Sloveniji, so na to pristali. Kar je pomembno, je to, da pokažemo, da se da vsaj do določene stopnje Slovenijo bogatiti s sektorjem visokotehnoloških podjetij. Potrebujemo pa tudi mi v bodoče pogoje, ki bodo omogočali naš razvoj," pravi Tomaž Bizjak in še dodaja: "Politika naj nas vpraša, kaj potrebujemo v bližnji in kaj v daljni prihodnosti, ker imamo vsi podjetniki, ki delamo na teh področjih, enake probleme. Želeli bi biti slišani in pozivamo k večji aktivnosti in manjši zadržanosti pred tveganji, ki spremljajo tovrstne zgodbe, da se vzpostavi podporno okolje, s katerim lahko nadgradimo naše gospodarstvo." Zanje konkretno pomeni to ustanovitev znanstvenega centra in tudi laboratorijske prostore, ki bodo omogočili primerljivo infrastrukturo s to, ki jim je na voljo na Kemijskem inštitutu. "Poseben izziv pa je privabiti nove člane ekipe, predvsem z vidika, kako vzpostaviti konkurenčno okolje, kajti vemo, da tekmujemo proti večkratniku plače, ki jo lahko nekdo dobi v tujini, in proti boljšemu podpornemu okolju, ki je tam. Ni enostavno, zato bosta nujna celovita družbena zavest in politična energija, pa tudi denar."