Miha Raičevič
Pozornost našega uredništva je pritegnila slaba izkušnja Domžalčana, ki je prodajal mobilni telefon prek priljubljenega spletnega oglasnika Bolha. "Prodal iPhone tipu, ki mi je dal ponarejen denar," je zapisal uporabnik Twitterja in dodal, da je ostal brez telefona in denarja. Zato je podal prijavo na policijo.
Z njim smo navezali stik in pojasnil nam je, da je kmalu po objavi oglasa na spletni strani Bolha.com dobil klic moškega, ki je dejal, da želi kupiti telefon. Dobila naj bi se na postaji v Domžalah, a je oškodovanec vztrajal, da se raje srečata v gostilni. Prodajalec je imel pred njo parkiran avtomobil, ki avtomatsko snema gibanje okoli vozila. Tako ju je, ko sta šla mimo avtomobila, posnela tudi kamera, zato ima posnetek storilca, ki mu je prinesel ponarejen denar.
S posnetka je razvidno, da je storilec stekel iz gostilne. Oškodovanec, ki ne želi biti imenovan, njegovo ime pa hranimo v uredništvu, nam je pojasnil, da je bil videti "kupec" precej nervozen. Ko je skušal oškodovanec preveriti pristnost denarja, je storilec, star približno 45 let, pograbil telefon in zbežal. Pri tem ga je spet posnela kamera v avtomobilu.
Oškodovanec je posnetke predal domžalski policiji, hkrati pa jih je objavil tudi na spletu. Ko je objava zaokrožila, mu je več oseb razkrilo pravo identiteto storilca. Že preteklo sredo je šel na policijo, da bi z novo ugotovitvijo dopolnil svojo prijavo, a so mu na policijski postaji dejali, da naj se zglasi na postaji spet v petek, ko bo v službi inšpektor, ki je prevzel primer. Tako je pretekli petek prišel do inšpektorja in mu povedal, za koga gre. Hkrati je poslal storilcu sporočilo, da je ugotovil njegovo identiteto in da se lahko še vedno zmenita mimo policije, a odgovora ni dobil.
Oškodovanec je tudi na družbenih omrežjih zapisal, da je šlo za dobre ponaredke 100-evrskih bankovcev, saj da so vsebovali vodni žig, reliefni tisk in hologram.
Policija nam je ta torek sporočila, da gre za do zdaj še neznanega storilca, ki je na območju Domžal v obtok spravil ponarejen denar. "Policisti so bankovce zasegli in nadaljujejo z zbiranjem obvestil o vseh okoliščinah kaznivih dejanj. O vseh ugotovitvah bo obveščeno pristojno državno tožilstvo," so nam odgovorili in dodali, da drugih podrobnosti zaradi interesa preiskave, ki je še v teku, ne morejo posredovati.
Kolikšna je zagrožena kazen?
Kdor ponaredi denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega, ali kdor spremeni pravi denar, da bi ga spravil v obtok, ali kdor tak ponarejeni denar spravi v obtok, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do osmih let. Enako se kaznuje, kdor si preskrbi ponarejen denar, da bi ga spravil v obtok kot pravega. Če gre pri dejanju za veliko količino ali veliko premoženjsko vrednost ponarejenega denarja, se storilec kaznuje z zaporom od enega do desetih let.
Kdor da v obtok ponarejen denar, ki ga je prejel kot pravega, ali kdor ve, da je bil denar ponarejen ali da je bil tak denar spravljen v obtok, pa tega ne naznani, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
Policija letos prijela 118 storilcev
Samo letos je slovenska policija prijela 118 storilcev, ki so skušali unovčiti ponarejen denar, skupno pa je obravnavala 577 kaznivih dejanj na tem področju. Večinoma gre za poskuse unovčenja ponaredkov v trgovinah, gostinskih lokalih, na bencinskih servisih, poštah in bankah.
Občasno policija zazna tudi primere unovčitev, ki so posledica spletnih prodaj, na primer mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov in podobno. Po navadi se v teh primerih prodajalec in kupec dogovorita za primopredajo na kakem odročnem kraju ali v večernih urah, tudi med vikendi, ko je preverjanje pristnosti kupnine nemogoče preveriti. Oškodovanec pogosto šele naslednji dan ali po koncu vikenda ugotovi, da ima v rokah ponaredke, pojasnjujejo na policiji.
Najbolj pogosto so v Sloveniji v uporabi ponarejeni bankovci za 50 evrov, sledijo pa še 100- in 20-evrski bankovci. Številni ponaredki imajo tudi imitacije zaščitnih elementov, kot so vodni znak, otipni tiska, hologram in drugih, so za Večer pojasnili na policiji. Vendar pa vse naprave za preverjanje bankovcev, ki so testirane po pravilih Evropske centralne banke, prepoznajo ponarejene bankovce.
Večina (79) letos obravnavanih storilcev so bili slovenski državljani. Še devet storilcev je državljanov članic Evropske unije, 30 storilcev pa je državljanov tretjih držav.
