Bezeg je za naše zdravje izjemno koristen, a če naredite to napako, je lahko tudi strupen

Črni bezeg (Sambucus nigra) lahko raste kot visok ali nizek grm, v drevesasti ali zelnati obliki. Listi so lihopernato deljeni in suličasti, cvetovi kremasto beli, veliki od 1 mm do več kot 1 cm in se razcvetajo v modificiranih mnogovejnih pakobulih. Cvetovi napovedujejo poletje, ko pa dozorijo plodovi, oznanjajo, da se bliža jesen. Črni bezeg je pri nas avtohtona rastlina, izvira namreč iz Evrope in Azije. Raste na gozdnih robovih, v mejicah, gozdovih in grmiščih. Čeprav je zdravilen in privlačen, saj spomladi bogato cveti in poleti ponuja obilje dekorativnih in uporabnih plodov, ga ljudje nikoli niso pretirano marali kot rastlino na domačem vrtu. Morda zato, ker bezeg najdemo malodane povsod v naravi in želimo na vrtovih kaj drugačnega in nenavadnega, del odgovora pa se lahko skriva v rastlinskem vonju, ki je močan in marsikomu neprijeten.

Če ste kdaj sušili bezgove cvetove, veste, na kaj namigujemo - vonj cvetov nekatere spominja na urin. A če bi se bolje zavedali zdravilne vrednosti te rastline, bi najbrž rasla na slehernem vrtu!

Klobuk dol pred bezgom

Arheološka izkopavanja iz Švice in Italije so pokazala, da so črni bezeg kot zdravilno rastlino poznali in uporabljali že v kameni dobi. Tudi zdravilci iz grškega in rimskega antičnega obdobja so zelo dobro poznali njegovo zdravilno delovanje, kar je podrobno opisal že Teofrast (371 do 285 pr. n. št.), kasneje so o njegovi uporabnosti pisali tudi Hipokrat, Plinij starejši in Hildegard von Bingen. Nekoč so ljudje pred črnim bezgom sneli klobuk in se mu priklonili, da so izkazali spoštovanje tej vsestranski rastlini. Je namreč zdravilna, vsebuje antioksidante, uporabna je kot živilo, lahko nam služi tudi kot barvilo. Uporabni so vsi deli rastline: skorja, korenine, listi, še vedno pa najbolj uporabljamo cvetove in jagode. Vendar bodite pazljivi, kajti surov bezeg vsebuje strupene glikozide, zato jagod ne jejte surovih, temveč jih skuhajte. Pri 80 stopinjah Celzija strupeni glikozidi razpadejo, tako da čaj iz jagod ali sirup kot tudi ocvrti v testo namočeni cvetovi delujejo dobrodejno.

V domači lekarni

Ker močno spodbuja delovanje znojnic, vam bo čaj iz bezgovega cvetja pomagal pri izločanju strupov iz telesa, ko imate povišano telesno temperaturo, pomaga pa tudi pri nahodu, bronhitisu, kašlju, gripi, začetni pljučnici in revmatičnih obolenjih, razkrije sogovornica. Čaj iz cvetov pomaga tudi pri senenem nahodu in alergijah. Bezgove jagode vsebujejo veliko vitaminov C in B, sadne kisline, mineral kalij, ki sodeluje pri obnovi celic, eterična olja in flavonoide. Cvetovi vsebujejo velike količine fenolov, plodovi pa so izjemno bogati z antociani in fenoli.

To so antioksidanti, ki varujejo organizem pred prostimi radikali. Zdravilni učinek rastline so poznale že naše babice, ki so sok iz plodov črnega bezga uporabljale proti prehladom, gripi in herpesu. Znano je tudi, da čaj iz listov in poganjkov znižuje koncentracijo sladkorja v krvi in pomaga odpraviti zaprtje. Tudi Pater Ašič je priporočal uporabo stolčenih listov za polaganje na boleča mesta na koži in zoper zlato žilo. Kaj pa veje in korenine?

Ostrgana zelena srednja plast lubja in bezgove korenine vsebujejo smolo, ki deluje močno odvajalno in pospešuje izločanje seča. Čaj iz bezgovega lubja odpravlja težave pri zastajanju in izločanju seča, motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, vodeničnih odtokih, mišičnem in sklepnem revmatizmu.

Poslastica

Sveže cvetove lahko uporabite za cvrtje - na hitro oprane cvetove namočite v testo, kakršno pripravljate za palačinke, le da nekoliko gostejše, in jih ocvrite v vroči maščobi. Preden postrežete, jih lahko posipate s sladkorjem v prahu. Iz svežih cvetov lahko pripravite šabeso ali odličen sirup, ki se meša z vodo in tako dobite odličen osvežilni napitek. Bezgove jagode so primerne kot sestavina za želeje, marmelade in likerje. Iz jagod in cvetov pridobivamo tudi priljubljeno bezgovo vino, ki spodbuja prebavo, čisti kri, pomirja trebušne krče in vrača tek.