Bonbon
Giacomo Casanova (1725 do 1798) je rad govoril o dolžini svojih prstov in je bil nanje ponosen: "Moja roka ima takšno obliko, kot roke vseh Adamovih potomcev - kazalec je krajši od prstanca." Sodeč po novih rezultatih raziskovanja človeštva pa naj bi dolžina prstov celo izdala človekove lastnosti, kot so nasilnost, istospolna nagnjenja ali nagnjenost k boleznim srca.
Anatomi in antropologi so Casanovovo trditev skrbno preverili in ugotovili, da je dejansko pri večini moških prstanec daljši od kazalca, medtem ko sta pri ženskah oba prsta enako dolga. Kljub temu pa so bile za raziskovalce še dolgo časa bolj razburljive druge spolno specifične lastnosti, kot pa majhna razlika v dolžini prstov. Vse dokler ni pred devetimi leti britanski antropolog John Manning odkril presenetljive povezave: daljši kot je pri moških prstanec, več spermijev proizvajajo moda. Kot vzrok za to povezavo je Manning navedel prenatalne spolne hormone, ti namreč med nosečnostjo vplivajo na rast ploda, njegovih prstov in spolnih žlez.
Kako pa lahko teh nekaj milimetrov razlike pri dolžini prstov kaže na vse hormonske pogoje, ki so nanje vplivali v maternici? "Odločilno je, da so razmerja pri dolžini določena že pred rojstvom in se v življenju ne spremenijo več bistveno," pojasnjuje Manning. V maternici vzpodbuja rast prstanca (moški) spolni hormon testosteron, rast kazalca pa estrogen. Razmerje med dolžino prstov bi tako pokazalo mešanico hormonov, ki oblikujejo spol plodu. Mešanica med testosteronom in estrogenom določa, ali se bo izoblikoval moški spolni ud ali nožnica in ali bo desna polovica možganov rasla na račun leve. Toda, čeprav pomembno prenatalno delovanje hormonov, to še vedno ostaja skrivnostno, znanstveniki pa so samo čakali na tako preprost pokazatelj, kot je dolžina prstov. Kako zanesljivi so ti podatki?
Najbolj natančna je povezava med dolžino prstov in športnimi zmogljivostmi, izkazalo se je namreč, da imajo uspešni plavalci, nogometaši, smučarji in sabljači v povprečju daljši prstanec kot neuspešni ali tisti, ki se s športom ne ukvarjajo. Pred nekim tekmovanjem naj bi Manning iz dolžine prstov tekmovalcev razbral, po kakšnem vrstnem redu bodo prišli na cilj in njegova napoved je bila skoraj popolna, saj je zamenjal le mesti 3 in 4.
Jecljanje, avtizem ...
Je torej mogoče iz dveh prstov razbrati, v kako dobri pripravljenosti je nekdo, kako nasilen, spolno aktiven, ploden, privlačen, nevrotičen, muzikalen, matematično nadarjen in samozavesten je človek? Ali je nagnjen k avtizmu, shizofreniji, depresijam, slabemu branju, jecljanju, srčni kapi in raku na dojkah?
Ulrich Frey, filozof in strokovnjak za napake v znanosti, dvomi: "Vedno je sumljivo, ko lahko neka nova teorija vse pojasni. Od vseh povezav, ki jih vidimo na začetku, običajno ostanejo le še redke." Pogosto na rezultate raziskav vplivajo tudi poročanja medijev. Ljudje z dolgim prstancem naj bi bili nasilni, toda povezave z nasilnostjo so pri raziskavah našli ali samo pri moških ali samo pri ženskah in odvisno od tega, kako so merili agresivno stanje. Raziskovalcem so med drugim tudi očitali, da so raziskave opravljali samo v enem laboratoriju, dolžino prstov pa so včasih merili na desni, včasih na levi roki, včasih pa na vsaki nekaj. Nasprotja je Manning pojasnil z napačnimi metodami merjenja, saj bi bil sam, kot pravi, dosti bolj vesel, če bi dolžino prstov merili pravilno - neposredno na osebah in ne bi uporabljali obrisnih risb rok.
Kako pomembna je torej dolžina prstov?
Odločilna ni statistična povezava med dolžino prstov in značilnostjo, temveč kako tesna je ta povezava. Tako lahko osebnostne razlike z dolžino prstov ocenimo le v petih odstotkih, najmočnejša povezava pa je s športno zmogljivostjo, na primer krvožilnega sistema, saj dolžina prstov v tem primeru pojasni kar 20 do 30 odstotkov. Manning bi to povezavo rad izkoristil za zdravstvene napovedi, da bi z njimi lahko ocenil stopnjo tveganja srčne kapi. Toda čeprav igra testosteron pri mnogih boleznih pomembno vlogo, pa antropolog Bernhard Fink meni, da z dolžino prstov nikakor ne bi smeli diagnosticirati, saj je ta zanimiva za temeljne raziskave, ne pove pa ničesar o posamezniku.
