Bonbon
Morska bolezen ali potovalna slabost je le reakcija telesa na porušeno notranje ravnovesje. Začne se običajno z bledico obraza, sledijo zehanje, potenje, nemir, splošen neprijeten občutek in slabosti v valovih, ki se lahko stopnjujejo do bruhanja. Potovanje je pokvarjeno, še preden se je dobro začelo. Ali celo še preden se je sploh začelo. Strokovnjaki pravijo, da imajo pri nastanku potovalne slabosti pomembno vlogo psihološki faktorji, in s tem pojasnjujejo, zakaj se pri nekaterih ljudeh slabost pojavi, še preden se sploh vkrcajo na ladjo oziroma še preden se vozilo premakne.
Potovalna slabost se v različnih oblikah pojavlja zelo pogosto. Nanjo pravzaprav ni imun nihče, ki ima normalno delujoč ravnotežni organ. Najpogostejša je pri otrocih, pojavljati se začne približno pri dveh letih starosti in je v otroškem obdobju zelo pogosta, z odraščanjem pa se simptomi običajno vsaj nekoliko omilijo.
Posamezniki smo različno občutljivi za porušeno ravnovesje telesa. Pri nekaterih se slabost pojavlja zgolj v ekstremnih pogojih, pri drugih jo lahko povzroči pravzaprav vsako premikanje. Večina ljudi pa sodi v zlato sredino, ki na ladji, pa tudi v drugih vozilih, občasno občutijo slabost, vendar simptomi izginejo, takoj ko se gibanje ustavi. Strokovnjaki tudi pravijo, da je mogoče razviti nekakšno "odpornost" proti morski bolezni. Ta se razvije po dveh do treh dneh plovbe, pa tudi ob večkratni krajši izpostavljenosti pogojem, ki povzročajo slabost. V tem času namreč možgani uskladijo nasprotujoče si podatke, ki jih dobivajo iz različnih čutil. Ampak posledica tega je, da se po izkrcanju z ladje na trdnih tleh še nekaj časa pozibavamo oziroma hodimo, kot bi bili pijani.
Pripravimo se na potovanje
Morska bolezen oziroma potovalna slabost je posledica neujemajočih ali celo nasprotujočih se podatkov, ki jih naši možgani dobivajo iz različnih čutil. Ko se naše okolje, ki je običajno bolj ali manj nepremično, ob vožnji začne premikati, se podatki, ki prispejo v možgane iz oči, ne ujemajo s podatki, ki jih posreduje ravnotežni organ v notranjem ušesu. Možgani jih ne znajo pravilno uskladiti, zato čutimo slabost.
Potovalno slabost lahko omilimo in do neke mere tudi preprečimo z ustrezno pripravo na potovanje. Strokovnjaki na splošno svetujejo, da na potovanje odidemo spočiti, saj utrujenost zelo poveča verjetnost za razvoj slabosti. Že dan pred potovanjem pazimo na prehrano. Hrana naj bo lahka, s količino ne pretiravajmo. Uživajmo čim več tekočine, vendar ne alkohola ter sladkih in gaziranih pijač. Na dan potovanja zjutraj zaužijmo lahek in po možnosti topel obrok, s čimer preprečimo draženje želodčne sluznice in krčenje sten želodca. Tik pred potovanjem in med njim pa strokovnjaki priporočajo le uživanje suhe hrane, saj pretakanje tekoče hrane v želodcu dodatno vznemirja želodec. Če potujemo z avtomobilom, ga pred odhodom dobro prezračimo, saj slab zrak in vročina še pospešujeta nastanek potovalne slabosti. Pred vkrcanjem na ladjo pa priporočajo krajši sprehod.
Izberimo pravi sedež in kabino
Pazimo tudi na to, kje in kako se namestimo v vozilu oziroma plovilu. Vedno bodimo obrnjeni v smer vožnje. V avtomobilu in avtobusu je priporočljivo sedeti spredaj, na ladji pa so najboljša mesta v osrednjem delu plovila na sredinski liniji. Najslabši položaj je na stranskem delu krme, kjer smo izpostavljeni gibanju navzgor-navzdol in levo-desno.
Ladjarji svetujejo potnikom, ki se odpravljajo na križarjenje, da rezervirajo kabino v sredini ladje, kjer bodo najmanj občutili valovanje morja. Odsvetujejo ležanje, saj se v takšnem položaju še bolj čuti valovanje in gibanje ladje. Z gibanjem na svežem zraku se bo telo hitreje privadilo na zibanje ladje. Potniki naj veliko pijejo - seveda ne alkohola, ter uživajo hrano, ki jo poznajo. Vsaj v prvih dneh plovbe, ko se telo bori s slabostjo, ni pravi čas za preizkušanje novih, eksotičnih jedi.
Med vožnjo s katerimkoli prevoznim sredstvom se izogibajmo branju in delu z računalnikom. Če se pojavi slabost, pojdimo na svež zrak, usmerimo pogled naprej in globoko dihajmo. Ne mislimo na slabost in preusmerimo pozornost na druge stvari.
Slabost lahko do neke mere preprečimo tudi tako, da opazujemo nepremično točko na obzorju ali na kopnem. Če ta ni vidna, ležemo na hrbet z zaprtimi očmi in čim manj premikamo glavo. Nekaterim pomagajo tehnike sproščanja oziroma misli na stvari, ki s potovanjem niso povezane. Na voljo pa so tudi zdravila za preprečevanje slabosti.
Če bruhamo, pazimo, da telo ne dehidrira. Kljub slabosti moramo zaužiti dovolj tekočine, najbolj blage mešanice rehidracijske soli.
Posebno pozornost namenimo pripravam na potovanje z majhnimi otroki, ker so bolj dovzetni za slabost med vožnjo. Splošna pravila so enaka kot za odrasle, strokovnjaki pa svetujejo tudi, da skušamo otroka med vožnjo čim bolj zamotiti, vendar ne z branjem ali video igricami. Poskušajmo otroka aktivno vključiti v pogovor ali se igrajmo besedne igrice.
Če potujemo z avtomobilom, si privoščimo pogoste postanke in jih izkoristimo za krajše gibanje na svežem zraku. Strokovnjaki tudi svetujejo staršem, da so pred in med potovanjem čim bolj mirni, saj otrokom pogosto postane slabo prav zato, ker začutijo strah staršev pred potovalno slabostjo.
