Bonbon
Papaja (Carica papaya) je drevesu podobna večletna zelika. Steblo zraste do šest metrov visoko in ima premer do dvajset centimetrov. Listi so dolgopecljati in po obliki listne ploskve podobni javorjevim. Plodovi, ki se razvijejo v zalistjih iz drobnih cvetov, so podobni meloni. Plodovi lahko zrastejo do teže dveh kilogramov. Na enem drevesu jih je lahko do petdeset. Zreli imajo tanko zeleno ali rumeno lupino in sočno izrazito rumenooranžno meso. V sredici so črna semena, ki po videzu spominjajo na kaviar. Plodovi zorijo vse leto. Drevesa papaje so lahko ločenega spola ali pa sta obe vrsti cvetov na isti rastlini.
Papaje so značilne tropske rastline in izvorno rastejo v tropskih predelih Srednje Amerike. Že davno pred prihodom Evropejcev so jih prvotni prebivalci nabirali in uporabljali. Po odkritju Amerike so jih razširili po vseh tropskih deželah sveta in jih tam tudi pridelujejo.
Kot tropska rastlina papaja dobro uspeva na globokih in bogato založenih tleh. Na plantažah sejejo po več semen v eno jamico na razdalji vsaj tri metre. Ko rastlinice poženejo, šibkejše odstranijo. Na petdeset ženskih rastlin obdržijo eno moško, ki zadostuje za oploditev. Papaja obrodi že eno leto po setvi. Plantaže obnovijo vsakih pet let in stare rastline nadomestijo z mladimi. Papaje imajo domačini tudi v svojih vrtovih, tako kot mi jablane in hruške. Pri nas je lahko zanimiva okrasna rastlina. Vzgojimo si jo sami iz semena sadežev, kupljenih v trgovini. V podnebjih, kjer ni pozebe, bi jo lahko gojili kot vrtno rastlino. Drugod jo posadimo v večjo posodo in jo pozimi prestavimo na toplo.
Seme kot začimba
Plodove papaje večinoma uporabljajo sveže. Zelene plodove pripravljajo kot zelenjavo, dozoreli pa so zanimiv eksotični sadež, primeren za uživanje samostojno, za sadne kupe in pripravo sokov.
Seme papaje uporabljajo tudi kot začimbo. Sveže ima značilno aromo. Je rahlo pekoče in spominja na okus kreše ali gorčičnega semena. Posušena semena nekaj te ostre arome izgubijo. Plodovi in mleček rastline vsebujejo encime, ki razgradijo beljakovine. Zato jih v azijski in centralnoameriški kuhinji uporabljajo za mehčanje mesa. Meso zavijejo v liste, potresejo s posušenim mlečkom ali obložijo z zelenimi ali zrelimi rezinami plodov. Zadostuje tudi vtiranje lupine papaje ali papajinih semen. Po pripravi pustijo meso nekaj ur stati. Pred pripravo liste ali rezine plodov odstranijo. V marinado za meso, ki ga želimo pripraviti na žaru, lahko dodamo drobno nasekljane plodove in nekaj semen papaje. Tako pripravljeno meso ima rahlo pekoč okus in je zelo mehko in nežno. Zdrobljena semena papaje dodajo tudi v solatnih prelivih, majonezah in drugih omakah za kuhane ali pečene ribe. Tudi pri pripravi sladic ali sadne solate se lahko poigrate s semeni papaje in tako izboljšate aromo, ki postane nekoliko ostra.
Uporabna v zdravilstvu
Papaja je zaradi mlečka in že omenjenih encimov uporabna tudi v zdravilstvu. Papain, kot se imenuje smola z encimi, ki razgradijo beljakovine, je najbolj učinkovit v nezrelih plodovih. Domačini si z njimi pomagajo pri prebavnih motnjah, težavah z izločanjem prebavnih sokov in za normalizacijo izločanja želodčne kisline. Plodovi rahlo poženejo na blato in pomagajo pri bolezni jeter, žolčnih poti in trebušne slinavke. Sok iz svežih plodov olajša izkašljevanje in rahlo pomirja. Seme pa odganja črevesne zajedavce. Tako kot pri nas velja, da jabolko na dan odžene zdravnika stran, domačini trdijo za papajo. Priporočajo vsaj eno papajo na tešče za zajtrk. Pripravke papaje uporabljajo tudi zunanje za razkuževanje ran in pri nekaterih kožnih boleznih. Zato izvlečki papaje v kozmetičnih preparatih niso le modna muha, ampak imajo svoj namen. Žal papaje, ki jih občasno lahko kupimo pri nas, naberejo še zelene in jih zorijo podobno kot banane. Pravo bogastvo okusa tega sadeža je mogoče okusiti le v eksotičnih krajih.
