Okrepite si živce, preden vam "poči film": Tudi doma lahko ustvarimo kak pomirjajoč in sproščujoč zvarek

13.04.2023 06:00

Naši živci so nenehno na udaru: živimo sredi hrupa, obkroženi z nenehnimi podatki, stojimo pred novimi in novimi delovnimi nalogami. Priroda nam ponuja kar nekaj svojega bogastva, ki deluje kot balzam na naš živčni sitem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Sladkor ali glukoza je pomemben vir energije za možgane in živčne celice. Da bi ta vir lahko črpali, so organizmu potrebni pomembni elementi v sledeh, kot sta na primer cink in krom. Če jih ni v naši prehrani, lahko posledično trpimo za depresijami, obenem smo manj odporni na stres. Da bi lahko opravljali svojo pomembno funkcijo, živci potrebujejo niz mineralnih snovi, predvsem magnezij, maščobe kot sta lecitin in holesterol, beljakovine in vitamine, še posebej vitamine skupine B.

Cink

Cink je močna podpora imunološkemu sistemu. Pomemben je za sintezo DNK, za celjenje ran, vpliva na normalno rast in razvoj še posebej med nosečnostjo, v otroških letih in v adolescenci. Glavni izvor cinka v prehrani je v rdečem mesu in drobovini. Drugi pomembni viri cinka so grah, oreščki, morska hrana, integralne žitarice... Pomanjkanje cinka v organizmu izzove motnje v nastajanju insulina. Ves metabolizem glukoze je odvisen prav od cinka, zato pomanjkanje tega elementa še posebej ogroža diabetike. Od cinka je odvisna sinteza hormona serotonina, imenovanega tudi hormon sreče, in proizvodnja melatonina, hormona epifize, ki uravnava procese staranja, krepi odpornost in upravlja z našo "notranjo uro".

Lecitin

Lecitin je maščobna snov, ki jo potrebuje prav vsaka celica v telesu. Je ključno gradivo celičnih ovojnic, njegova najpomembnejša funkcija je, da prepušča hranilne snovi v celico in iz nje odstranjuje škodljive snovi. Brez lecitina bi celična ovojnica otrdela in izgubila del svoje aktivnosti, posledica je prezgodnje staranje celic. Lecitin je tudi sestavni del zaščitne ovojnice, ki varuje možgane, enako pomemben je za mišične in živčne celice. Ko ugotovimo, da smo vedno bolj pozabljivi, je to eden od znakov, da imamo prenizki nivo lecitina v organizmu. Bogati z lecitinom so mlečni proizvodi, jajca, skuše, ovseni kosmiči, tudi soja in stročnice kot sta grah in leča.

Magnezij

Magnezij umirja razdražljivost, sprošča in preprečuje migreno. Odlično ščiti celice in preprečuje bolezni srca in ožilja. Velike količine magnezija vsebujejo kivi, mango in grozdje. Z magnezijem je bogata tudi zelenjava, predvsem artičoke, brokoli, grah, zelena solata, motovilec, krompir, koleraba, rabarbara in surovo kislo zelje.

Profimedia

Holesterol

Holesterol sestavlja skoraj polovico občutljive celične membrane živcev. Gre za maščobno snov, brez katere naš živčni sistem sploh ne bi mogel delovati. Če s hrano zaužijemo premalo antioksidantov (vitamin C, E, selen), olajšamo delo agresivnim prostim radikalom, ki "pokvarijo" holesterol - postane lepljiv in na celičnih ovojnicah se naredi obloga. Tako v celice prihaja vse manj hormonov in prenosnikov in živci so slabo oskrbljeni s hranili. Neprijetne posledice takšnega stanja so brezvoljnost, depresivna razpoloženja, slaba aktivnost in mišična uplahnitev. Da bi zaščitili holesterol v živčnih ovojnicah so nujno potrebni vitamini skupine B (pivski kvas, drobovina, integralna žita, mlečni proizvodi). Posebno zaščito za holesterol nudi kolin, ki ga najdemo v rumenjakih, pivskem kvasu, kalčkih, oreščkih in v jetrih. Izboljšuje koncentracijo in psihično prožnost.

Beljakovine

Za dobre živce v veliki meri poskrbijo tako imenovani hormoni sreče v organizmu, med katerimi je tudi noradrenalin. Pri močnem negativnem stresu, razdirajočih čustvih, kot so strah, žalost, obup, se ti hormoni hitro potrošijo in razpoloženje lahko pade na najnižjo točko. Največ beljakovin, pomembnih za nastajanje hormonov sreče, najdemo v ribah, belem mesu in v siru.

Vitamini skupine B

Skupina vitaminov B igra odločujočo vlogo za dobre živce, še posebej so pomembni vitamini B1, B6 in B12. Učinkovanje vitaminov B je obsežno: pomirjajo, lajšajo bolečine, izboljšujejo prekrvavljenost, zmanjšujejo možnost infarkta, delujejo protistresno, ščitijo živčne ovojnice. Pomanjkanje vitaminov skupine B povzroča razdraženost, slabo koncentracijo, nespečnost, utrujenost, nervozo, depresijo in pešanje imunskega sistema. Vitamine skupine B najdemo v perutnini, govedini, svinjini, drobovini, integralnih žitih, oreščkih, pivskem kvasu, krompirju, stročnicah, mlečnih proizvodih, tunini, pšeničnih kalčkih, šampinjonih in v izdelkih iz soje.

Zelišča za živce

* Janež - vsebuje eterična olja, ki sproščajo, pomirjajo, delujejo antidepresivno. Pripravljamo ga kot čaj, uporabljamo tudi kot začimbo.

* Šentjanževka - snov hipericin v šentjanževki sprošča, blaži depresivna razpoloženja, še posebej v meni. Omogoča dobro spanje in psihično vedrino. Pod vplivom šentjanževke se v telesu tvori več serotonina, hormona sreče.

* Hmelj - plodovi hmelja vsebujejo učinkovito eterično olje metilbutenol, ki pomirjujoče deluje na osrednji živčni sistem. Hmelj poskrbi za zdrav spanec in lajša težave v klimakteriju. Pripravljamo ga kot čaj, tinkturo, z njim polnimo tudi blazine za spanje.

* Melisa - že v antični dobi je bila melisa znana kot odlično zdravilo za pomirjanje živcev in odpravljanje nespečnosti. Melisa pomaga pri vseh motnjah živčnega sistema.

* Baldrijan - grenčice in eterična olja baldrijana zmanjšujejo strah, nervozo in stres. Baldrijan se uporablja v psihiatriji kot sredstvo proti blagi depresiji, kot domače zdravilo ga uporabljamo za pomirjanje in odpravljanje nespečnosti.

Profimedia

Zdravilni pripravki za živce

Čaj proti stresu

Sestavine: 1 žlička koprovih semen, 2 dcl vode, malo medu.

Koper zdrobimo v mešalniku ali terilniku, ga prelijemo z vrelo vodo in pustimo, da 10 minut odstoji. Precedimo in sladkamo z medom. Vsak dan popijemo dve do tri skodelice.

Vino z baldrijanom

Sestavine: 3 žlice baldrijanovega korena, 1 l belega vina.

Baldrijanove korenine damo v steklenico, zalijemo z vinom in jo dobro zapremo. Pustimo stati dva tedna, precedimo (najbolje skozi filter za kavo) in vsak dan popijemo 1 dcl vina.

Čaj za krepitev živcev

Sestavine: mešanica enakih količin šentjanževke, melise in rožmarina, 2 dcl vode, med.

Dve žlici mešanice prelijemo z vrelo vodo, precedimo in sladkamo z medom.

Mleko z bezgom

Sestavine: 3 sveži cvetovi bezga, 2 skodelici mleka, malo cimeta, vanilije in medu.

Bezeg damo v hladno mleko, na hitro zavremo, odstavimo, počakamo pet minut in odcedimo. Mleku dodamo cimet, vanilijo in med.

Za dobro spanje

Sestavine: 2 žlički suhih cvetov hmelja, 1 velika skodelica mleka, žlička meda

Hmelj zakuhamo v mleku, dodamo med, pokrijemo in pustimo sedem minut. Precedimo in popijemo pred spanjem.

Pegasti kačnik

O čemažu, zdravilni rastlini, ki je zelo uporabna v kulinariki, smo že večkrat pisali. In tudi opozorili na nevarnost zamenjave s šmarnico in jesenskim podleskom. Roman Hergan iz botaničnega vrta Tal 2000 pa nas je opozoril še na eno strupeno rastlino, ki prav tako rada raste med čemažem. Pegasti kačnik ima samo nekoliko širše liste in nima vedno peg, tako da ga lahko ob nepazljivosti naberete skupaj s čemažem. Pazljivo torej.

 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta