Oskrbimo odrgnine in praske: Načelo naših babic, da "bolj ko peče, bolje je", že dolgo ne velja več

Bonbon Bonbon
25.07.2022 05:00

Koža je zgrajena iz povrhnjice, usnjice in podkožja. Povrhnjica je tanka plast iz epitelijskih celic in je namenjena zaščiti. Usnjica je debelejša plast pod povrhnjico, zgrajena predvsem iz vlaken. V njej so manjše žilice, žleze in čutila.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Profimedia

Kadar je poškodovana le povrhnjica ali največ zgornji del usnjice, govorimo o površinskih ranah. Najpogostejše površinske rane so odrgnine, praske in žulji. Odrgnine nastanejo, ko se podrgnemo ali opraskamo po trdem ali robatem predmetu. So posledica delovanja strižnih sil, napetosti in pritiska (zlasti ob padcih). Odrgnine lahko krvavijo ali pa so prisotne podplutbe. Večino odrgnin lahko, ob upoštevanju strokovnih nasvetov, oskrbimo sami.

"Bolj ko peče, bolje je" ne velja več

Če rana krvavi, najprej zaustavimo krvavitev, tako da s sterilno gazo ali vsaj čisto tkanino pritisnemo na rano. Odrgnino dobro očistimo: izperemo pod tekočo vodo ali speremo s fiziološko raztopino. Če je odrgnina globlja (če je poškodovana tudi usnjica), se izogibamo uporabi mila. Neposredno na rano ne dajemo nobenih antiseptikov. Lahko jih uporabimo za razkuževanje zunanjih robov in okolice rane, vendar pazimo, da razkužilo ne pride v rano. Načelo naših babic, da "bolj ko peče, bolje je", že dolgo ne velja več. Skrbno preverimo, ali so v rani še prisotni umazanija ali tujki. Če so, jih s sterilno iglo ali razkuženo pinceto odstranimo, tako da ne povzročamo dodatne poškodbe. Za odstranjevanje nikoli ne uporabljamo šivank, ki smo jih "razkužili" nad plamenom. Na površini namreč ostanejo saje, ki jih lahko vnesemo v rano in povečamo nevarnost okužbe.

Profimedia

Če tudi po čiščenju ostane v odrgnini kaj umazanije ali manjših tujkov, nanesemo na rano hidrogel brez dodatkov ter obvezno pokrijemo s prozornim polprepustnim filmom z blazinico. Rano previjemo, ko se prepoji, oziroma najkasneje po treh dneh. Takrat znova preverimo, ali v njej ni umazanije ali tujkov. Na globlje odrgnine nanašamo hidrogel brez dodatkov in jih pokrijemo s prozornim polprepustnim filmom z blaznico. Na površinske odrgnine nanašamo izdelke za nego poškodovane kože v obliki gela, losjona ali kreme, tako da vzdržujemo vlažnost in preprečujemo nastanek kraste, kar je zlasti pomembno pri odrgninah na pregibih, kot sta komolec in koleno. Pogostnost nanosa je odvisna od stopnje vlažnosti rane, ki se nikakor ne sme izsušiti. Sodoben način oskrbe rane namreč temelji na tako imenovanem vlažnem celjenju, ki preprečuje nastanek kraste ter zagotavlja, da se rana celi iz notranjosti proti površju. Še vedno precej uveljavljeno prepričanje, da je krasta koristna, ker varuje rano in omogoča celjenje, je zmotno. V resnici krasta zavira celjenje, ker postavlja oviro med zdravimi kožnimi celicami. Te celice si morajo narediti pot pod krasto, da lahko oblikujejo novo tkivo in zacelijo rano. Krasta tudi hitro popoka, zlasti na pregibih, kar pomeni ponovno poškodbo. Prav tako je zmotno prepričanje, da je površinsko rano najbolje pustiti odkrito. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba vsako rano pokriti, ker jo s tem zavarujemo pred umazanijo in okužbo, pa tudi pred ponovno poškodbo. Če je ob odrgnini prisotna tudi podplutba, na primer po padcu, odrgnino po tem, ko smo jo oskrbeli, hladimo s hladnimi obkladki. Nikoli ne dajemo ledu neposredno na rano, prav tako hladimo največ 20 minut oziroma do občutka mraza.

Profimedia

Strokovno pomoč moramo poiskati, če odrgnina zajema veliko površino in jo spremljajo podplutbe, pri odrgninah na obrazu ter kadar so po čiščenju v rani še vedno prisotni večji tujki. Prav tako moramo k zdravniku, če rana po 48 urah kaže znake okužbe: če je ranjeno mesto boleče, otečeno, pordelo, če je prisoten izcedek ali če se pojavi povišana telesna temperatura.

Samooskrba žuljev

Pogoste površinske rane so tudi žulji. Za žulje velja, da jih ne prediramo, če le niso preveč boleči in nas preveč ne ovirajo pri vsakodnevnih aktivnostih. Strokovnjaki svetujejo, da žulj le prekrijemo z namenskim obližem. Če se vendarle odločimo za prediranje žulja, ga najprej, še nepredrtega, razkužimo z antiseptikom, nato pa prebodemo s sterilno iglo. Prozorno tekočino, ki izteka iz žulja, popivnamo s sterilno kompreso, rano pa pokrijemo z namenskim obližem. Pri obsežnih žuljih lahko nanesemo hidrogel brez dodatkov in pokrijemo s prozornim polprepustnim filmom z blazinico. Staro odmrlo kožo, ki je prekrivala žulj, lahko odstranimo šele po nekaj dneh, odrežemo jo s škarjicami, ki smo jih razkužili.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta