Bonbon
Sončni žarki škodijo očem. Veliko raziskav je potrdilo, da dolgotrajno bivanje na soncu brez ustrezne zaščite oči lahko prispeva k nastanku sive mrene, makularne degeneracije in rakastih obolenj v očesu. Zato oftalmologi priporočajo, da si vedno, ko smo na prostem dalj časa, nadenemo sončna očala. Še posebno pomembna je zaščita oči poleti, ko je nivo ultravijoličnega sevanja najmanj trikrat višji kot pozimi. Na sončna očala nikakor ne smemo pozabiti ob aktivnostih na in ob vodi, enako velja za sneg in za bivanje na veliki nadmorski višini. Prav tako si morajo oči dodatno zaščititi ljudje, ki jemljejo zdravila, zaradi katerih postanejo koža in oči bolj občutljive za svetlobo. Oftalmologi uporabo sončnih očal še posebej svetujejo ljudem, ki imajo starostno degeneracijo rumene pege ali različne distrofije mrežnice, ter ljudem po operaciji sive mrene.
Kakšna so dobra sončna očala
Sončna očala so danes tudi priljubljen modni dodatek, na voljo so v najrazličnejših velikostih, oblikah in barvah, tako da gotovo vsakdo lahko najde kaj po svojem okusu. Vendarle pa se pri nakupu ne smemo ozirati le na modo. Prvo merilo mora biti kakovost, opozarjajo oftalmologi.
Strokovnjaki iz ordinacije Morela okulisti pravijo, da je najpomembnejša lastnost dobrih sončnih očal zadostna zaščita pred ultravijoličnim sevanjem. Prav to je za oči škodljivo in je lahko vzrok različnih očesnih bolezni. Nekaj ultravijolične svetlobe absorbirajo že stekla sama, najsi bodo plastična ali steklena, toda za ustrezen nivo zaščite je treba leče v procesu proizvodnje dodatno kemično obdelati oziroma prevleči. Pri tem pa je treba dodati, da barva in zatemnjenost stekla ne povesta nič o zaščiti pred UV-svetlobo. Ustrezno zaščito zagotavljajo le očala, ki nosijo oznako "99-odstotna ali 100-odstotna UV-zaščita". Nekateri proizvajalci označujejo tudi "UV-absorbcija do 44 nm", kar pomeni enako kot 100-odstotna absorbcija UV-svetlobe.
Pri nakupu sončnih očal pa je treba preveriti še nekaj stvari. Očala primemo v roko in skoznje pogledamo na ravno linijo, na primer rob tal. Pri tem zapremo eno oko in očala nekoliko odmaknemo od oči. Očala premikamo z ene na drugo stran, nato navzgor in navzdol. Če tudi pri premikanju očal vidimo ravne linije, so lečna stekla v sončnih očalih v redu. Če pa vidimo linije ukrivljene, je bolje preizkusiti druga očala, svetujejo strokovnjaki.
Mnogi se sprašujejo, ali so boljša plastična ali steklena "stekla". Strokovnjaki odgovarjajo, da nobene leče niso nezlomljive, res pa je, da se plastična stekla v očalih težje zlomijo, če jih poškoduje žoga ali kamen. Večina sončnih očal ima plastična stekla. Kakovosten material je polikarbonatna plastika, ki jo uporabljajo še posebno za športna očala. Vedeti pa je treba, da so take vrste očala bolj občutljiva za praske. Če se odločamo za polikarbonatna stekla, moramo biti pozorni na to, da imajo prevleko odporno proti praskam. Pomemben je tudi material okvirja. Zlasti pri kovinskih je treba preveriti, iz kakšnega materiala je, in upoštevati možnost alergij, kajti pri plastiki so alergije manj verjetne.
Polarizacijska in fotokromatska stekla
Mnogi se tudi sprašujejo, kakšna je razlika med polarizacijskimi in fotokromatskimi stekli. Strokovnjaki pojasnjujejo, da polarizacijski filtri prepuščajo svetlobo samo pod določenim kotom in tako preprečujejo prehod žarkov, ki jih zaznamo kot neprijetno bleščanje. Poudariti pa je treba, da sama polarizacija stekel ne vpliva na UV-zaščito. Čeprav je res, da je večina polarizacijskih stekel kombinirana z UV-zaščito, je treba to vseeno preveriti.
Fotokromatična so stekla, ki avtomatično potemnijo na svetlem, pri slabi osvetlitvi pa postanejo svetlejša. Potemnitev traja približno pol minute, za posvetlitev stekel je potrebnih do pet minut. Na nošnjo takih očal se je treba navaditi, prav tako je treba preveriti, ali imajo UV-zaščito.
Nekatera stekla so na zunaj podobna ogledalu. Taka so zato, ker imajo kovinsko prevleko, ki sicer zmanjša količino vidne svetlobe, ki vstopi v oko, vendar morajo tudi ta stekla imeti dodatno ustrezno UV-zaščito.
Obstajajo še očala, pri katerih se na steklih zatemnitev stopnjuje od spodaj navzgor oziroma so zatemnjena samo do sredine. Stekla z enosmernim zasenčenjem, ki so temna na vrhu in svetlejša v spodnjem delu, preprečujejo bleščanje z obzorja in omogočajo jasen vid v spodnjem delu. Taka očala so primerna za vožnjo, ker ne zakrijejo armaturne plošče, niso pa uporabna za aktivnosti na snegu in na plaži. Stekla z dvosmernim zasenčenjem, ki so temnejša na vrhu in v spodnji polovici, svetlejša pa v sredini, so bolj uporabna za šport, ker se svetloba odbija navzgor in navzdol, vendar pa tovrstna sončna očala niso primerna za vožnjo avtomobila.
Oftalmologi pa opozarjajo, da še tako kakovostna sončna očala ne morejo zaščititi oči pred intenzivnimi svetlobnimi sevanji, kakršna se pojavljajo denimo pri varjenju ali pri opazovanju sončnega mrka. Takrat je nujno uporabiti specialna zaščitna sredstva, sicer si lahko neozdravljivo poškodujemo oči.
