Bonbon
Po trditvah britanskega zdravnika Davida Strachana lahko s pretirano skrbjo za higieno zmanjšamo otrokovo odpornost proti virusom in bakterijam. Če se to zgodi, lahko imunski sistem zaradi odsotnosti naravnih sovražnikov svoje obrambne sile uperi proti lažnim tarčam, posledica tega pa so tudi alergije. Število primerov alergij se je od leta 1950 povečalo za 30 odstotkov.
Je boljše kopanje ali prhanje?
Ali bomo otroka oprhali ali okopali, je odvisno od tega, koliko časa imamo na voljo in koliko je otrok star. Za majhne otroke je bolj primerno kopanje, predvsem zato, da jim voda ne pride na obraz, ker je to zanje lahko neprijetno in pri njih sproži odpor do vode. Za večje otroke pa je prhanje bolj praktično, saj ga opravimo hitreje, hkrati pa otrok ni dolgo v vodi.
Potrebujejo otroci posebna mila?
Otroci potrebujejo za umivanje posebna mila. Po drugem letu starosti so primerni vsi proizvodi, katerih pH-vrednost znaša pet do sedem. Pri izbiri vam bo v pomoč podatek, da je agresivnost sredstva za umivanje sorazmerna s količino pene, ki jo ustvarja. Bolj ko se mila ali šamponi penijo, večjo količino razdražljivih snovi vsebujejo. Pri dermatitisu je previdnost pri izbiri ustreznega mila še bolj pomembna. Najboljša so tista mila, katerih pH-vrednost se prilagaja koži in trdoti vode. Primerna so tudi mila, ki vsebujejo olje ter zato ne spreminjajo ali poškodujejo hidrolipidnega, zaščitnega sloja na površini kože. Lahko uporabimo tudi koloidne raztopine na osnovi pšeničnih kalčkov, ovsa in riževega škroba, ki imajo tudi protivnetni učinek. Vendar moramo biti pri tem previdni, saj lahko nekatere snovi iz žitaric pri otrocih, ki so nagnjeni k alergijam, sprožijo razne kožne reakcije.
Pogosto umivanje slabi kožo?
Predstavljajte si kožo kot zid, zgrajen iz opek (celic), ki jih skupaj drži malta (ceramidi). Po dvajsetminutnem namakanju v vodi začne ta naravna vezivna snov, ki deluje kot "lepilo", popuščati in vezi med celicami oslabijo. To se dogaja tudi na koži odraslih, zlasti pa je škodljivo za otroško kožo, ki ima manj sebuma in je zato še toliko bolj občutljiva. Kože torej ne bi smeli preveč umivati: če se je otrok čez dan ukvarjal s športom ali igral v parku in se je pri tem spotil, je prhanje nujno. Sicer zadostuje, če otroka okopamo dvakrat na teden. V času pubertete, ko lahko hormonske spremembe povzročajo neprijetne vonjave, je dobrodošlo prhanje zjutraj in čez dan, zvečer pa še umivanje kritičnih predelov, denimo podpazduh, spolovila in stopal.
Kdaj je najboljši čas za kopanje?
Najboljši čas za kopanje je pred odhodom v posteljo, saj toplota blagodejno vpliva na spanec. Pri tem vam ni treba skrbeti, če je otrok šele povečerjal: če je voda topla in prostor primerno ogret, se lahko brez težav kopa tudi s polnim želodcem.
Ali lahko kopanje spodbudi vnetje sečnega mehurja ali glivična obolenja?
Kopanje ne more spodbuditi vnetja sečnega mehurja (cistitis), razen če se otrok kopa z nekom, ki ima to bolezen. Koristni so nekateri previdnostni ukrepi, da bi preprečili glivične okužbe, zlasti če se otrok ukvarja z gimnastiko ali s plavanjem v bazenih. Otroka naučite, da je med telesno aktivnostjo vedno obut v natikače ali copate in da si po plavanju ali kopanju vedno dobro obriše kožo, saj vlaga ustvarja ugodne pogoje za razvoj glivic.
Gobica da ali ne?
Mikroorganizmi (zlasti tisti iz fekalij) se tako trdno oprimejo gobic, da jih z njih ne moremo odstraniti niti s temeljitim izpiranjem po kopanju. To pomeni, da lahko gobica pri naslednjem umivanju postane sredstvo za širjenje škodljivih mikroorganizmov. Zato je otroka najbolje umivati z rokami ali z bombažno rokavico, ki jo občasno v pralnem stroju operemo pri visoki temperaturi. Enako velja tudi za talne protizdrsne podlage.
Je treba umito kožo zaščititi s kremo?
To sicer ni nujno, vendar je priporočljivo obrisano in osušeno kožo, če je ta rdeča, suha ali občutljiva (denimo pri dermatitisu), namazati s kremo, zlasti tiste dele, kjer je koža groba. Poleti bi morali po sončenju obvezno uporabiti ustrezno kremo, ki kožo umirja, osveži in nahrani.
Kaj storiti, če otrok ne mara vode?
Običajno se majhni otroci zelo radi kopajo, saj so pri tem v stiku z vodo. Ta je vendar element, ki ga dobro poznajo, saj so v njej med nosečnostjo bivali celih devet mesecev. Toda otrok bo to zadovoljstvo ponovno občutil in bo užival v vodi samo tedaj, če bodo njegovi starši ob tem sproščeni in nasmejani. Če so napeti in nervozni, če jih je strah, da bi otrok lahko popil preveč vode, ali če otroka grajajo, ker preveč čofota, nanj avtomatično prenašajo negotovost in strah. To lahko preprečite tako, da otroku vodo približate mirno in varno ter ga kopate samo tedaj, ko lahko temu posvetite najmanj petnajst minut časa. Pri tem mu dovolite, da se prosto igra in čofota po vodi. Če otroku ni všeč, da mu voda pride na obraz, naj vsaka mama poišče svoj način, da mu bo umila lase. Pri tem nekateri celo uporabijo masko za potapljanje.
In kako je z najstniki, ki za prhanje nočejo niti slišati? V tem primeru vzroka za težavo ne bi smeli iskati v vodi, marveč v kljubovanju v odnosu do odraslih, ki se ob določenem času pojavi pri vseh odraščajočih otrocih. Najprej bi morali proučiti odnos med starši in otrokom ter si prizadevati za ponovno vzpostavitev komunikacije. S potrpežljivimi razgovori in druženjem lahko odpravimo veliko težav.
