Bonbon
Med so zaradi številnih zdravilnih lastnosti zelo cenili že naši predniki, po mnenju strokovnjakov, zbranih na letošnjem simpoziju Čebelarske zveze društev Maribor ob svetovnem dnevu apiterapije, pa med in čebelji pridelki tudi v dobi napredne medicine še vedno ostajajo pomemben vir zdravja in dobrega počutja.
Stres, nepravilni način prehranjevanja, onesnaženost okolja, kajenje in podobne razvade porušijo ravnovesje v telesu in povečajo število prostih radikalov, ki ne povzročajo le hitrejšega staranja, temveč tudi bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Med kot antioksidativno hranilo pa te škodljive kisikove spojine nevtralizira.
Nič manj pomembna ni njegova vloga za delovanje prebavnega aparata in pri izboljšanju črevesne bakterijske flore. Med namreč deluje podobno kot antibiotik, zavira razvoj bakterij ali jih celo uniči, koristen pa je tudi pri obolenjih ledvic in mehurja. Izsledki številnih raziskav potrjujejo, da uživanje medu pripomore k hitrejšemu okrevanju po bolezni, blagodejno pa učinkuje tudi na asimilacijo in izkoristek rudninskih snovi v organizmu, še posebno kalcija in magnezija. Zaradi svoje velike energijske vrednosti (žlica medu vsebuje 64 kalorij) med pomeni idealni vir energije, ki ga lahko uživajo vsi – od otrok po dopolnjenem enem letu starosti do športnikov, nosečnic, bolnih in zdravih. Znano je tudi, da med pomaga proti slabokrvnosti, znižuje povišano telesno temperaturo in pomaga pri vnetju sluznice v ustni ali nosni votlini. Braniti pa se ga ne bi smeli niti tisti, ki imajo težave z nespečnostjo in krvnim tlakom.
Cenili so ga že naši predniki
Ob današnjih prehranjevalnih navadah, ko za eno osnovnih živil uporabljamo prečiščeni beli sladkor, si je težko predstavljati, da je med dolga tisočletja veljal za edino sladilo. In ne samo to. Stare civilizacije so bile prepričane o njegovi magični moči, zato so ga pogosto dajali v dar kraljem ali ga skupaj z drugimi dragocenostmi pokopavali ob faraonih. Njegove zdravilne moči se je zavedal tudi Hipokrat. Zaradi antiseptičnih, dietetičnih, pomirjevalnih in odvajalnih učinkov je bil med njegovo najljubše zdravilo. Z dolgo tradicijo poznavanja blagodejnih učinkov tega čebeljega proizvoda pa se lahko pohvalimo tudi Slovenci. S pridelavo medu in čebelami so se naši predniki namreč ukvarjali že pred davnimi časi, koristil jim je predvsem pri zdravljenju bronhialnih obolenj in vnetij dihal, pogosto pa so ga kot okrepčilo dajali tudi otrokom.
Odličen nadomestek za sladkor
Med je skozi zgodovino morda res izgubil pridih "božanskosti", ki so mu jo pripisovala različna svetovna ljudstva, a to še ne pomeni, da tudi danes ne velja za zelo cenjeno sladilo, okrepčilo ali dodatek k jedem. Ker je slajšega okusa in ima poleg tega še zelo prijetno aromo, pomeni dober nadomestek za beli sladkor. Čeprav je lahko že kos črnega polnovrednega kruha z medom zdrav obrok za začetek dneva, je uporabnost medu v sodobni kulinariki še mnogo širša. Njegova aroma se odlično poda številnim mesnim in ribjim jedem, rižotam, testeninam in solatam. Med sladicami je zagotovo najbolj poznan kot nepogrešljiva sestavina medenjakov, odličen pa je tudi v različnih zavitkih, sadnih solatah in bovlah. Opojni medeni vonj in sladkast okus lahko oplemenitita tudi okus krem, pudingov in tortnih nadevov. Morda ni odveč omeniti, da je treba biti pri kuhanju z medom pozoren tudi na to, da temperatura ne preseže 40 stopinj Celzija, saj pri višjih temperaturah izgubi večino dragocenih encimov, hormonov in vitaminov. Ko govorimo o medenih gastronomskih užitkih, pa ne smemo pozabiti na medene likerje in medico, ki jo danes najdemo tudi v peneči različici. Penečo medico izdelujejo po znamenitem francoskem postopku z vrenjem v steklenicah in pomeni vrhunec znanja čebelarja, ki se ukvarja z izdelavo medenih pijač.
Najboljši je v čisti obliki
Svoje mesto je med našel tudi v kozmetiki. Največkrat ga bomo zasledili kot eno izmed sestavin v mazilih in gelih za ustnice, v mleku za čiščenje kože, v tonikih, šamponih in različnih penah za kopanje. Tovrstni izdelki pa po navadi vsebujejo konzervanse oziroma se pozitivni učinki medu zaradi obdelave pri visokih temperaturah pogosto uničijo. Zato je najbolje, da ga uporabite kar v čisti obliki. Med preprosto namažete na kožo po vsem telesu in ga čez kakšnih deset minut sperete s toplo vodo. Najbolje se obnese pri negi suhe kože, ki jo mehča, poživlja, hrani povrhnjico ter vzpodbuja obtok kapilar. Seveda pa je primeren tudi za druge tipe kože. Blaži namreč izsušenost, ki je posledica močnih čistilnih sredstev, onesnaženega zraka ali dolgotrajnega sončenja.
Ne glede na to, ali med uporabljate kot sladilo, zdravilo ali lepotilno učinkovino, se je dobro zavedati pomena njegove kakovosti. Slovenski med, ki je pred nekaj leti dobil celo svoj tipizirani kozarec, zagotovo velja za enega najbolj kakovostnih. V prid uživanju doma pridelanega medu pa govori tudi dejstvo, da s tem v telo vnašamo cvetni prah rastlin z našega območja in ne snovi, ki so mu tuje, ter tako zmanjšamo možnost pojava alergij.
