Bonbon
Veliko ljudi si obiska kina ne predstavlja brez prigrizkov in pijače, a še več je takšnih, ki veselo grizljajo tudi ob ogledu filma po televiziji in ob delu pri računalniku. Znanstveniki so zato hoteli ugotoviti, ali obstaja povezava med vsebinami, ki jih gledamo, in prehranskimi navadami? Študija, ki jo je objavil časopis Journal of the American Medical Association, odgovarja na vprašanje, ali to, kar gledamo po televiziji oziroma na platnu, v resnici vpliva na izbiro in količino hrane.
Korenček, jabolko ali čips?
Prejšnje raziskave so že potrdile, da pojemo več kot običajno, ko gledamo televizijo, Aner Tal in člani njegovega tima z Univerze Cornell pa so skušali ugotoviti, ali je ob nekaterih vsebinah grizljanje bolj pogosto kot pri drugih. Zbrali so 94 študentov, jih razdelili v tri skupine, od katerih je vsaka 20 minut preživela pred ekrani. Vsi so imeli na voljo neomejene količine prigrizkov različnih prehranskih vrednosti (korenček, jabolko, čips, keksi, bomboni, pokovka ...), znanstveni tim pa je opazoval in beležil, po čem so osebe najpogosteje segle. Prva skupina je gledala znanstvenofantastični triler Otok, druga govorni šov Charlieja Rosea, tretja isti triler kot prva, a z izključenim zvokom. Rezultati so bili presenetljivi.
Skupina, ki je gledala Otok z vključenim zvokom, je pojedla skoraj dvakrat več hrane in vnesla tudi za 65 odstotkov več kalorij kot skupina, ki je gledala govorni šov. Skupina, ki je gledala film ob izključenem zvoku, pa je pojedla 36 odstotkov več hrane in vnesla za 46 odstotkov več kalorij od skupine, ki je spremljala govorni šov.
Hiter tempo, hitro prenajedanje
Zakaj nas akcijski filmi pripeljejo do prenajedanja? Glede na to, da je tudi skupina, ki je gledala film ob izključenem zvoku, pojedla več od skupine, ki je gledala govorni šov, očitno niso zvoki (streljanje, eksplozije, glasba, ki stopnjuje napetost ...) tisti, ki bi nas spodbujali, da bliskovito praznimo vrečice s slanimi in sladkimi prigrizki. Kaj nas torej spodbuja? Eden od dejavnikov, s katerimi skušajo znanstveniki razložiti grizljanje, je hitrost. Omenjeni film ima 25 rezov kamere na minuto, medtem ko je pri govornem šovu ta hitrost manjša od pet.
Hitrost je vsekakor dejavnik, ki ga je treba upoštevati, a Aner Tal meni, da je glavni vzrok prenajedanja angažiranost (vživljanje), ki ga različni vidni doživljaji izzovejo pri ljudeh. Za akcijske filme je značilen hiter tempo, gledalec se mora hitro vživljati, kar izzove fenomen, znan kot avtomatsko ali nezavedno seganje po hrani. Ko smo preveč zavzeti s tem, kar gledamo, namreč nismo pozorni na to, kaj in koliko jemo. Prav to pa je bistvo nezavednega grizljanja.
Uprite se skušnjavi
Znanstveniki so predlagali tudi nekaj strategij, kako se izogniti padcu v avtomatsko grizljanje in kako vnesti čim manj kalorij ob televizijskih vsebinah, ki nam popolnoma okupirajo pozornost. Načrtujte, kaj si boste privoščili, še preden sedete pred televizor. Bodite pozorni na prehransko vrednost in količino tega, kar nameravate pojesti. Ko ste si naredili "zalogo", ne vnašajte v sobo (ali kino) ničesar drugega. Ne kupujte prigrizkov v večjih paketih ali vrečkah, četudi so morda nekoliko cenejši od manjših. Ne slepite se, da boste večjo vrečko izpraznili samo do polovice, ostanek pa pojedli ob drugi priložnosti. Pojedli boste vse.
Razmislite tudi o zamenjavi nezdravih prigrizkov z zdravimi: s suhim sadjem, z jabolčnim čipsom, narezanim korenčkom, zeleno, paradižnikom, kumaricami ... "Kalorična" vsota bo veliko manjša, tudi telo vam bo hvaležno. Ob prigrizkih je treba misliti še na pijačo - voda in naravni sokovi so veliko bolj zdravi od gaziranih pijač. Če se odločite za slednje, bodite vsekakor pozorni na količino popitega; liter kokakole denimo vsebuje 108 g sladkorja, to pa je kar 400 kalorij.
