Bivši lastnik trgovskega imperija Mirko Tuš naplahtan?

Na celjskem sodišču se že nekaj časa odvija nenavaden proces, v katerem podjetje Engrotuš svojega nekdanjega generalnega direktorja Aleksandra Svetelška toži za kar 6,3 milijona evrov. Podjetje, ki sicer ni več v večinski lasti Mirka Tuša, temveč sklada Alfi, pričakuje, da bo dolg, ki ga je družbi pred leti prineslo sodelovanje z bratoma Dmitrom​ in Georgijem Miladinovom iz Makedonije, sedaj poplačal Svetelšek. Na posojilni pogodbi, s katero sta se brata Miladinov zakreditirala pri nemški podružnici NLB, imenovani LHB Bank, nato pa posojila nista odplačevala, je namreč kot porok podpisan prav Svetelšek.

Zeleno-rumeni v vijoličnem

V Financah so o tem poslu pisali že leta 2009; povzemali so poročanje v makedonskih časopisih, odgovore so iskali tudi pri omenjeni banki. Takratni direktor frankfurtske LHB Matjaž Jevšinek jim je potrdil, da so bili ena izmed žrtev dobro organizirane skupine goljufov, ki je ponaredila uradne dokumente. Proti bratoma so bili v Makedoniji sproženi ustrezni postopki; po vedenju nekdanjega Engrotuševega odvetnika Roberta Preiningerja naj bi šlo za hudodelce, ki so veliko stvari na zelo prefinjen način poneverjali, med drugim tudi podatke iz zemljiške knjige, in vsaj za nekatere goljufije naj bi bili v Makedoniji medtem že tudi obsojeni.

Na domačem terenu pa Engrotušu in Svetelšku sodišča ni uspelo prepričati, da je Svetelškov podpis ponarejen, četudi je bilo vse drugo, kot denimo vijolični znak Tuša, ki od nekdaj vsebuje le zeleno in rumeno barvo, več kot očitno nepravilno. Grafologinja namreč ni mogla zatrditi, da podpis na papirju ni Svetelškov. Pri tem naj bi bila dodala, da je njegov podpis relativno hitro mogoče tako natrenirati, da ga lahko ponarediš, je povzel Preininger.

Vse to je sodišču pred kratkim v aktualnem primeru, ko Engrotuš toži Svetelška, odvetnik Preininger razlagal kot priča. Opisal je, da je bila notarka, ki je overjala Svetelškov podpis na pogodbi, osebno povezana z bratoma Miladinov. Pa da so takrat ponarejevalci trdili, da so posojilo vzeli zavoljo nakupa zemljišča v Makedoniji in dveh že zgrajenih objektov na tem zemljišču, kjer bi Tuš gradil svoje trgovine, kar časovno sploh ni sovpadalo s Tuševim iskanjem lokacije v tej državi.

Engrotuš terja poplačilo

Še drugače: posojilo, katero naj bi bil kot porok podpisal Svetelšek, se je navezovalo na dogodke, ki se v času domnevnega podpisa poroštva sploh še niso zgodili. In to je morala vedeti tudi banka, dodaja. "Smrdelo je do neba," je strnil vse nepravilnosti, ki so nakazovale, da je pri tem šlo na ponarejen podpis, a vendar Engrotuš takrat ni šel v revizijo sodnega postopka, ki ga je sam predlagal kot nujnega. Razlog naj bi bil v tem, da je banka Engrotušu ponudila posojilo za poplačilo dolga, nastalega s poroštvom, z izredno velikim diskontom (kar je tudi nenavadno, dodaja Preininger). Sicer bi vložila izvršbo, s tem pa bi pokopala Engrotuš, ki je imel takrat odprtih izjemno veliko kreditov, je opisal odvetnik. "Sprožil bi se plaz, druge banke bi ob takem impulzu tudi zahtevale poplačilo in Engrotuš bi propadel," je dejal. Pogoj za odobritev ugodnega kredita za poplačilo pa je bil, da Engrotuš ne bo vložil napovedane revizije, je dodal.

Ker je torej ostalo pri tem, da je podpis pristen, so v Engrotušu vložili tožbo proti Svetelšku, ki že v času prvega sodnega postopka ni bil več zaposlen pri največjem celjskem trgovcu. "V sodnem sporu je družba Engrotuš nastopala kot tožena, banka LHB pa kot tožeča stranka. Predmet spora je bilo plačilo obveznosti družbe Miladinov v višini 6,3 milijona evrov, za katere naj bi bil porok Engrotuš. Družba Engrotuš je v sodnem postopku dokazovala, da je garancija, na osnovi katere je banka zahtevala plačilo, ponarejena. Sodni izvedenec je ugotovil, da je podpis gospoda Svetelška na garanciji pristen. Sodišče je na osnovi tega izdalo pravnomočno sodbo in družbi Engrotuš naložilo plačilo 6,3 milijona evrov v korist banke LHB. Z njo je bil sklenjen dogovor o obročnem plačilu dosojenega zneska, ki je tudi bil poravnan v celoti. Ker družba Engrotuš meni, da je zaradi dejanja podpisa garancijske izjave prišlo do oškodovanje družbe, zahteva povračilo škode," zadevo sedaj opisujejo v podjetju Engrotuš. Sojenje se bo nadaljevalo februarja prihodnje leto.