Brez sezonskih delavcev bo hmelj ostal na tleh

Čeprav skorajda ni videti, se slovenski hmeljarji že pripravljajo na novo sezono. Čez teden dni bo treba napeljati vrvice, nato sledi še kup drugih opravil, s katerimi hmelj končno speljejo na vrvice. "Vsaj polovica delavcev bi morala priti k nam vsaj v roku desetih dni. Malo pred veliko nočjo pa bi moralo biti zgolj v Savinjski dolini do tisoč romunskih delavcev, torej cela ekipa, da spravimo hmelj na vodila," opisuje dolgoletni hmeljar in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. A trenutno je zelo veliko vprašanje, kako do delavcev. "Ne moremo si privoščiti, da bi ljudje prišli do meje, nato pa bi jih poslali nazaj. To tudi do njih ne bi bilo pravično. Zato se morata vrhova držav dogovoriti za način, kako ljudi pripeljati k nam. Pravzaprav vrhi držav, saj večinoma prihajajo preko Madžarske. A pripeljati morajo zdrave ljudi. Zato bi se morali dogovoriti tudi za testiranja pred prestopom meje. Ker sem morajo priti zdravi ljudje in tudi od nas morajo oditi zdravi," poudarja sogovornik.

Občini Braslovče in Žalec, v katerih v Sloveniji kmetuje največ hmeljarjev, sta preventivno že sprejeli posebni odredbi, s katerima hmeljarjem nalagata, kako ravnati s tujimi delavci v času epidemije. "S prihodom sezonskih delavcev je treba zagotoviti primeren nivo higiene, jih seznaniti z ukrepi za zmanjševanje širjenja koronavirusa in nadzorovati njihovo gibanje po občini Žalec," je zapisano v žalski odredbi. Enako velja za braslovško. Obe poudarjata, da je treba skrbeti za higieno in razkuževanje prostorov. Hmeljar jim mora vsak dan izmeriti telesno temperaturo in v primeru povišanja poskrbeti za izolacijo. Ko delavci na prostem opravljajo delo, jim ni treba nositi mask. Če kdo zboli, mora masko uporabljati in jo zamenjati na dve uri. Obisk trgovin ali lekarn jim obe odredbi omejujeta; tuji delavci morajo v svoji sredi določiti posameznika, ki bo za vse opravljal nujne nakupe. Odredbi se razlikujeta le v sankcijah; žalska jih nima, v Braslovčah pa bo hmeljar, ki odredbe ne bo spoštoval oziroma jih bodo kršili njegovi delavci, kaznovan s 500 evri globe

"Veliko ljudi misli, da hmeljarji romunske delavce izkoriščamo. A jih ne. Bivajo v zelo urejenih prostorih, večinoma imajo pri nas bolj urejene razmere kot doma," pravi Oset. "Mi jih ne najemamo, da bi jih manj plačali, ampak ker so delovni in imamo z njimi dobre izkušnje, saj že 15 let hodijo k nam. Če tokrat ne bodo mogli priti k nam, slovensko hmeljarstvo pade. Saj vemo iz izkušenj, da si z našimi ljudmi z borze ne moremo pomagati."

Ob tem Oset opozarja, da če delavcev pravočasno ne bo, se zna zgoditi, da bo slovenski hmelj ostal na tleh. "Če v 14 dneh hmelja, ko bo začel rasti, ne napeljemo na vodila, ga lahko samo še pokosimo. To pa bi bila ogromna škoda." Ker cene hmelja zadnja leta iz leto v leto rastejo, pa so hmeljarji le v lanskem letu posadili dodatnih 75 hektarjev hmelja; nekaj novih nasadov so zasadili pred kratkim. Po oceni direktorice Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Martine Zupančič naj bi letos v Sloveniji pridelali že od 2700 do 3000 ton hmelja. A le, če bo delovna sila spomladi, ko se na njivah potrebuje za polovico več parov rok kot ob obiranju hmelja, prišla.