Ob stečaju nekdanjega celjskega gradbenega podjetja CM Celje je preživelo le njihovo hčerinsko podjetje Voc Celje. "Naključni" rešitelj je bil Šentjurčan Roman Moškotevc, lastnik sicer uspešnega podjetja Ahac, ki se ukvarja z distribucijo hrane in pijač. Takrat je Moškotevc pojasnil, da se je s težavami podjetja Voc srečal naključno, ko so mu asfaltirali dvorišče, in se odločil pomagati. A od vsega začetka v javnost prihajajo informacije, da za rešiteljem stoji nekdanji direktor Cestnega podjetja Maribor (CPM) Janez Škoberne, ki je že več let v dobrih odnosih z vodstvom celjske občine (spomnimo, da je njegovemu šentjurskemu podjetju za urejanje okolja Ekos občina pred dobrim desetletjem brez vsakih referenc zaupala opravljanje javne službe opravljanja dimnikarskih storitev) ter da zato Voc pogosto dobi dela na občinskih razpisih. A v ustanovitvenih aktih niti na vodstvenih položajih Škoberneta (z izjemo njegove partnerke Simone Okorn) ni bilo najti. Kakšno je torej njegovo delo v Moškotevčevih podjetjih? "Z nami sodeluje preko pogodbe o sodelovanju. Sodelujemo z njegovim podjetjem oziroma podjetjem, v katerem dela, s podjetjem Trapez," je pojasnil Moškotevc. "Z njim sodelujemo na področjih operative, lobiranja, komerciale in pridobivanja poslov," je dodal in potrdil, da je Škobernetova partnerka solastnica in prokuristka v podjetju Voc Celje; solastnica in prokuristka je tudi v podjetjih Voc Ekologija in Voc Komunala, medtem ko je uradni lastnik podjetja Trapez Škobernetov sosed Matej Lavbič.
Za sedem milijonov evrov nakupov
A da je v tem letu celjski Voc dobil veliko poslov, so "krive" predvsem državnozborske in lokalne volitve. In dejstvo, da niso izpustili ponujenih priložnosti, pravi Moškotevc. "Letos je bilo zavoljo volitev več investicij; vgradili smo 170 tisoč ton asfalta. Napovedi za naprej so bolj skeptične. Gotovo bi si v Vocu želeli, da bi bilo vsako leto volilno. Sicer pa so nakupi nepremičnin posledica dobrih pogajanj, predvsem s Heto in DUTB. Gre za nasedle naložbe v preteklosti in po moji oceni so v tem trenutku edinstvene priložnosti za nakup. Zdaj moramo te nakupe oplemenititi, unovčiti in spraviti v življenje. So pa bile po mojem to zgodovinske priložnosti, ki so jih nekateri, med drugim občine, marsikje zamudili."
Letos so tako postali lastnik kompleksa propadlega Ingrad Gramata. In to kljub vloženi pritožbi drugega zainteresiranega kupca, da kompleks iz stečaja kupuje podjetje, ki je povezano z lastnikom CPM, slednji pa je bil lastnik Ingrad Gramata. Kljub sprva izraženim pomislekom nad lokacijo so letos odkupili poslovne prostore CM Celja na Lavi. Kupili pa so tudi znameniti celjski nedokončani objekt, poznan pod vzdevkom Naša mala klinika, ki ga je gradilo podjetje CM Celje. Za vse to so odšteli skoraj sedem milijonov evrov. Vse nakupe so že tudi poplačali, ne (zgolj) z lastnimi sredstvi, temveč tudi z bančnimi posojili. Banke jim, tako Moškotevc, na podlagi dobrih rezultatov Voca in Ahaca zaupajo. Kako bi sicer drugače lahko Moškotevčevo podjetje BDL trading, ki je lani imelo le slabih 10 tisoč evrov dobička ter 77 tisoč evrov prihodkov, financiralo nakup Ingrad Gramata.
V vsakem primeru "daljši konec"
Še vedno pa se jim izmika nakup kamnoloma v Veliki Pirešici, ki tvori stečajno maso CM Celja. Z odkupom terjatev so postali največji upnik, s prodajo pa se zapleta tudi zato, ker je država po 20 letih ugotovila, da je pravzaprav lastnica približno polovice kamnoloma. "Vsak kamnolom, ki je v bližini, nas zanima, ker je to resurs, nujno potreben tudi za opravljanje zimske službe," poudarja Moškotevc. V vsakem primeru bodo namreč potegnili daljši konec: če kompleks - četudi po visoki ceni - kupijo sami, bodo zato, ker imajo za osem milijonov evrov terjatev, pravzaprav precejšnji del kupnine dobili vrnjene. Če kompleks drago kupijo drugi, bodo od prodaje spet poplačani. Edina vrednejša nepremičnina, ki je nekoč tvorila CM Celje in se jim je izmuznila, je asfaltna baza v Veliki Pirešici. A so si to lani postavili sami. Ne sicer v Trnovljah, kot so sprva načrtovali, temveč v Šentjanžu pri Dravogradu.
Veliko zanimanje za "Našo malo kliniko"
Kaj bodo z lokacijo v Trnovljah, trenutno še ne vedo. Tudi lokacija na območju Ingrad Gramata, kamor so sprva nameravali seliti sedež Voca Celje, je še odprta. "Nimamo še dokončnih načrtov. Te je treba uskladiti z načrti, ki jih ima občina na tisti lokaciji, potem bomo videli," pravi Moškotevc. Bolj ali manj pa je že jasno, da bo objekt Naše male klinike ob Ljubljanski cesti zaživel v duhu, kot je bil tudi grajen. "V tistem trenutku, ko je zaokrožila novica, da bomo mi kot investitor šli v nakup objekta, so telefoni kar precej zvonili, tako da imamo kar lep spisek interesentov; največ jih je s področja zdravstvenih storitev." Odzvali so se tudi tisti, ki so pred leti že bili interesenti za nakup, je še dejal Moškotevc.