Narasla Savinja, ki je avgusta na Savinjskem pustila pravo razdejanje in s seboj odnašala hiše, ceste in mostove, ni prizanesla niti Mozirskemu gaju. S pomočjo prostovoljcev so po katastrofi zavihali rokave in reševali, kar se je rešiti dalo, da so lahko decembra odprli tradicionalno osmo zaporedno Božično bajko, ki je bila z 1,8 milijona lučkami največja do sedaj. Tokrat pa so vrata odprli za tradicionalno 46. Razstavo tulipanov. Na avgustovske poplave in opustošenje, ki ga je Savinja pustila v gaju, poleg nekaterih predelov, ki še nimajo končne podobe, opominja bela črta na vhodnih vratih, ki označuje nivo vode 4. avgusta. "Marsikdo je začuden, do kam je takrat segala voda in koliko smo že očistili in naredili, da ima gaj danes takšno podobo," nam je povedala Elica Bele, hčerka ustanovitelja in vodja Mozirskega gaja. Čeprav še ni popolnoma saniran, pa se zaposleni vztrajno trudijo in delajo, da park cvetja dobi novo staro podobo.
Savinja za seboj pustila opustošenje
"Naš park je bil poln blata in mulja. En most, ki ga je utrgalo, smo našli kilometer in pol stran. Reka je porušila zeliščni vrt, cerkev pa spodkopala do temeljev. Vse, kar se je dalo rešiti, smo rešili, določene stvari pa smo morali popolnoma obnoviti," se spominja vodja parka. Številne rastline so utonile, nekatere je Savinja odnesla, na enem delu jim je odtrgalo napajalni sistem, zalilo je tudi številne objekte, ki so del muzeja na prostem. "Težava je tudi pri opremi v objektih, ki so del muzeja na prostem. Kar smo našli in kar smo lahko rešili, smo, nekaj pa bo potrebno nadomestiti," pojasnjuje. "Edino v preužitnikarski hiši opreme ni odneslo," še dodaja. Nabralo se je za približno milijon in pol evrov škode. "Brez pomoči številnih prostovoljcev, ki so nesebično priskočili na pomoč, tudi od drugod, ne bi bilo nič mogoče," je hvaležna. Kot pravi, so po poplavi s pomočjo gradbene mehanizacije in številnih prostovoljcev tri tedne čistili mulj in vodo iz parka, uspeli popraviti uničeno infrastrukturo, urediti poškodovane sprehajalne steze in na novo zasaditi nekaj cvetličnih gredic. "Nekaj cvetlic smo že zasadili, tam, kjer smo vedeli, da so gredice, ostalo pa nismo mogli, saj je bilo razdejanje preveliko," pravi Bele in dodaja, da rože in drevje sedaj sadijo sproti.
Vstopnina je njihov edini vir financiranja
Kljub temu da je od poplav minilo malce več kot pol leta, Mozirski gaj že krasijo številni tulipani in narcise. Vsako pomlad zacveti več kot 150 tisoč tulipanov 45 različnih vrst. Na dan odprtja jim je bilo naklonjeno tudi vreme, ki je privabilo več obiskovalcev, kot so jih pričakovali prvi dan. "Nedolgo nazaj smo se preselili v to okolico, prej smo redno hodili v Volčji Potok. Prišli sva, da si ogledava gaj in tulipane," pravita Ivanka in Simona. "Vidi se, da park še nima končne podobe zaradi poplav, zato se nama je tudi zdelo prav, da prideva in jih z vstopnino podpreva," še dodajata. "Razstava tulipanov je v preteklih letih privabila številne obiskovalce, je pa seveda to odvisno predvsem od vremena," razlaga Bele. "Če se ne bi bili takrat takoj lotili čiščenja, verjetno danes trave tukaj še ne bi bilo, kaj šele rož," je prepričana. Kljub opustošenju so se določene vrste rož obdržale, kar jih je pozitivno presenetilo. "Narcise so se skoraj vsepovsod obdržale, razen seveda na brežinah, kjer je odneslo vse," pripoveduje. "Tudi glede brežin bomo morali nekaj narediti, prej se zaradi rastlin namreč na obvoznico sploh ni videlo," pojasnjuje. Kot pravi, jih čaka še kar nekaj dela, na vrsti je predvsem sajenje dreves in majhnih grmičkov, ki jih je zalila voda. "Določene stvari se bodo čisto na novo oblikovale, kar je tudi prav po vseh teh letih," je prepričana. Ni pa to prvič, da je bil Mozirski gaj pod vodo, saj je že leta 1990 Savinja za seboj pustila opustošenje. Vse od takrat del zaslužka prihranijo prav za primere, če bi jih doletela naravna katastrofa. Tokrat so prihranke že porabili, zato upajo, da bodo letos privabili številne obiskovalce. "Naš edini vir financiranja je vstopnina, zato upamo, da nas bodo ljudje z obiskom podprli," še pravi vodja parka.
Druge razstave
Poletna velika razstava eksotičnih živali Bioexo (9. – 15. 8.)
Tradicionalna razstava buč in jesenskega cvetja (14. 9. – 6. 10.)
14. Tekmovanje za najtežjo bučo Slovenije (21. 9.)
9. Božična bajka Slovenije (30. 11. 2024 – 5. 1. 2025)