Kmetijska ministrica s savinjskimi kmeti: "Dogovorili smo se, da se bomo redno dogovarjali"

Rozmari Petek Rozmari Petek
29.02.2024 16:00

Na pobudo kmeta Roka Sedminka se je kmetijska ministrica Mateja Čalušić srečala s kmeti in si ogledala lokacije, kjer kmetje ne želijo videti suhih zadrževalnikov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rozmari Petek

Več kot dvajsetletni boj kmetov proti umestitvi suhih zadrževalnikov na kmetijska zemljišča v Spodnji Savinjski dolini se po traktorskih protestih nadaljuje s pogovori. Danes so se tako srečali s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić. "Le z dialogom in pogovorom bomo prišli do rešitev, druge ni," je takoj po sestanku dejal kmet Rok Sedminek. Nato je pojasnil, da kmetje niso proti protipoplavnim rešitvam. "A v Sloveniji tudi nimamo na pretek kmetijskih zemljišč. Predvsem si želimo, da nas obravnavajo kot lastnike in da se pogovarjajo o naši lastnini z nami, ne brez nas. Saj smo v demokratični državi, ne v totalitarnem sistemu," je dejal.

Obravnavati je treba celo Savinjo od izvira do izliva

Kmetje že leta poudarjajo, da bi si bolj kot suhe želeli mokrih zadrževalnikov, ki bi jih lahko uporabili tudi za namakalne sisteme. Kot eno od primernih lokacij za to tudi na kmetijskem ministrstvu vidijo Žovneško jezero. "Pričakujemo, da bodo upoštevali vse evropske zakonodajne ukrepe. Ne morejo reči, da so edina možnost suhi zadrževalniki, ampak naj gredo po vrsti naravni, sonaravni in tako naprej. Mislim, da so suhi šele na četrtem mestu," je dodal Sedminek. Obenem je poudaril, da je treba obravnavati celo Savinjo od izvira do izliva in že gorvodno ustavljati vodo, ne le od Letuša naprej.

Kmetijska ministrica se je srečala s kmeti iz Spodnje Savinjske doline.
Rozmari Petek

"V preteklosti smo bili deležni preveč kritik, ki niso bile upravičene. Bo treba tudi vprašati, kako se je umeščalo v prostor na poplavna območja. Tam, kjer danes stojijo tovarne in elitne hiše, so 90. leta bila poplavna območja. Take stvari smo spregledali. Pa še od 1994. leta se iz Savinje ni odstranjeval prod, ne pomnim, kdaj se je urejala brežina, pa sem čez 40 let star. Bo treba prej urediti vodotoke, potem iskali prostor za zadrževalnik," je še opomnil.

Kmetje so ministrico spomnili na svoje slabe izkušnje

Ministrica se je s problematiko danes šele prvič konkretneje seznanila na terenu. Na mizi je sicer že dopolnjen predlog umeščanja zadrževalnikov v prostor, ki so ga njeni sodelavci že pregledali, vsa pooblastila na tem področju pa ima ministrstvo za naravne vire in prostor, ne kmetijsko ministrstvo. "Stališče našega ministrstva je, da absolutno moramo poskrbeti za kmetijska zemljišča, a da je zelo pomembna tudi poplavna varnost. Apeliram na vse, da ne pozabijo, kaj se je dogajalo v preteklem letu," je pozvala. Kmetje so jo spomnili še na svoje slabe izkušnje, nenazadnje jim je kmetijsko zemljo v dolini vzela tudi trasa tretje razvojne osi. "Ne glede na pretekle slabe izkušnje želimo drugačno zgodbo, drugačne obravnave, zato sem danes tu, da jih poslušam, da jih slišim," je poudarila. Na vprašanje, kaj so se dogovorili, pa je odvrnila: "Dogovorili smo se, da se bomo redno dogovarjali."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta