Sodelavci službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih na čelu z vodjo službe Boštjanom Šeficem so danes na Polzeli nadaljevali individualne pogovore z lastniki objektov, predvidenimi za morebitno odstranitev. Kot je Šefic povedal v izjavi za medije, so osmim lastnikom predstavili, kako je bil pripravljen seznam objektov za selitev. Dejal je, da so občanom pojasnili tudi postopek, kako bodo prišli do končne odločitve glede morebitnih preselitev na podlagi strokovnih mnenj.
Strokovna ocena za prvih 20 objektov
Šefic je izpostavil, da je narejena strokovna ocena za prvih 20 objektov, ki so na seznamu za odstranitev. Seznam je zdaj na preverjanju v svetu za obnovo, ki še ni podal svojih stališč. Ko bo svet povedal svoje mnenje, bo šel v razgrnitev. Do takrat ne bo znano, kje stojijo ti objekti. Polzelski župan Jože Kužnik je za STA povedal, da so mnenja občanov glede morebitnih preselitev deljena. Nekaj občanov se s preselitvijo strinja, drugi so bolj zadržani. "Poznam primer, ko si je občan pri znancih in prijateljih izposodil 50.000 evrov, da je saniral hišo, poškodovano v poplavi, zato se zdaj z odločitvijo o preselitvi ne strinja," je dejal Kužnik. Poudaril je, da ima občina na voljo novogradnje za lastnike, ki se bodo morda morali preseliti. Dodal je tudi, da občina pripravlja projektno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov, zato se sprašuje, zakaj bi bilo treba ljudi sploh seliti. Ocenil je, da so pomisleki občanov o preselitvah smiselni.
Kmetje želijo primerne odškodnine
Le nekaj ur pred tem pa so se v Celju pred stavbo Direkcije RS za vode (vodstvo direkcije je sicer po novem znova v Ljubljani) s traktorji protestno zbrali kmetje, ki zahtevajo ustavitev postopkov za izgradnjo suhih zadrževalnikov v Šentjurju, Šoštanju, Spodnji Savinjski dolini in v Slovenj Gradcu. Gre za temo, pri kateri že leta vpleteni ne najdejo obojestranskih rešitev. Kot je večkrat poudaril žalski župan Janko Kos, kmetje želijo primerne odškodnine. In če jih bodo dobili, bodo dali tudi zemljo.