Brina Kerič
Evropska komisija je novembra lani odobrila izplačilo 100 milijonov evrov avansa iz solidarnostnega sklada EU za obnovo po avgustovskih poplavah, aprila pa bo Slovenija dobila še dodatnih 300 milijonov. O tem, kako je Evropa pomagala in še vedno pomaga Sloveniji po katastrofalnih avgustovskih poplavah, kateri so finančni in drugi načini podpore Evropske unije za obnovo in preprečevanje poplav in o tem, kako lahko evropska skupnost na temeljih solidarnosti gradi trajnostno, odporno in pravično družbo, so spregovorili v Ljubnem ob Savinji, ki so ga avgustovske poplave močno prizadele. V debati, ki jo je vodila Uršula Zaletelj, novinarka in voditeljica na Valu 202, so sodelovali Franjo Naraločnik, župan občine Ljubno ob Savinji, Romana Lesjak, županja občine Črna na Koroškem, ter evropska poslanca Franc Bogovič in Klemen Grošelj.
Pričakujejo hitrejše delovanje države
Kot je povedala županja Črne na Koroškem, so izjemno hvaležni, da je Evropska komisija izkazala naklonjenost in solidarnost Sloveniji. Opozorila je, da bo potrebnih več finančnih sredstev, hkrati pa pričakuje hitrejše odzivanje države. "Ne gre le za sanacijo, temveč gre tudi za okrevanje in nenazadnje tudi razvoj. Tukaj pa se pri nas že nekoliko zatika," pravi. Kot pravi, so dobili navodila, da lahko obnavljajo tisto, kar so neposredno poškodovale poplave, a škoda je pri njih bistveno večja tudi zaradi hitrega dela in težke mehanizacije. "Pričakujemo malo hitrejše obrate od države in EU," je jasna Lesjakova. "Država bi morala poskrbeti, da čim hitreje dobimo finančna sredstva. Ta obnova ne sme trajati predolgo," je prepričana. "Dobili smo dve povprečnini, kar pa je bistveno premalo v primerjavi z našo škodo," pravi. Da pričakuje hitrejše odzivanje države, je povedal tudi župan občine Ljubno ob Savinji, kjer sanacija in obnova napredujeta. "Imamo oblikovano posebno skupino za obnovo, sestavljeno iz gradbenih strokovnjakov, ki intenzivno delajo na raznih projektih," je povedal Naraločnik in dodal, da so izčrpali interventna sredstva.
Evropska unija se bo morala na naravne nesreče prilagoditi
"Evropska unija je s 400 milijoni evrov izkazala veliko solidarnost. V preteklosti tako hitrega odziva še nismo imeli," je povedal dr. Klemen Grošelj in dodal, da je EU izčrpala svoje sklade. "Ravno ta teden je Evropska komisija potrdila, da škoda v Sloveniji obsega 16 % BDP, kar znaša nekaj več kot 10 milijard," je izpostavil. Kot je povedal Grošelj, bo EU morala oblikovati močnejše mehanizme na področju naravnih nesreč. "Naravne nesreče dosegajo takšne razsežnosti, na kar se bo morala EU prilagoditi," je povedal. Pomemben bo enoten nastop, da se sredstva in obljube uresničijo, je še izpostavil Grošelj in dodal, da stvari v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami potekajo relativno hitro. Evropski poslanec Franc Bogovič pa je izpostavil pomen civilne zaščite. "Pri financiranju teh enot imamo še nekaj rezerve," meni Bogovič. Grošelj pa je povedal, da se v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sistematično vlaga že leta. Poleg pomoči iz solidarnostnega sklada je nekaj denarja za sanacijo na voljo iz evropske krizne rezerve za kmetijstvo. "Kmetijstvo je na različne načine utrpelo veliko škodo, od tega, da ni bilo krme, do tega, da so bili poškodovani objekti," je pojasnil Bogovič in dodal, da bo sanacija v kmetijstvu potrebna na različne načine.
Odziv prve dni izjemen, potreben bo večji nadzor vodotokov
Kot sta na debati izpostavila oba župana, je bil odziv Slovenije in ostalih evropskih držav prve dni po eni najhujših ujm izjemen. Da smo pri dostavljanju prve pomoči izjemno hitri, pri sprejemanju zakonov pa prepočasni, meni Naraločnik. Tako Lesjakova kot tudi Naraločnik izpostavljata, da so postopki izjemno dolgotrajni, največ težav pa je ravno pri birokraciji. "Upam, da smo se iz te naravne nesreče naučili, da bomo oškodovancem znali hitreje priti nasproti v smislu zakonodaje," meni Lesjakova. Ali solidarnost, ki smo ji bili priča prve dni katastrofalnih poplav, še traja? "Menim, da je solidarnost nekoliko uplahnila, a verjamem, da jo lahko okrepimo," pravi Lesjakova. Kot je povedala, velik razlog za avgustovske poplave leži tudi v zanemarjenem sistemu vodotokov v preteklosti, kar je potrdil tudi Bogovič. "Potrebno je sistemsko reševanje in nadziranje, kaj se dogaja na vodotokih," je še izpostavil Grošelj. Oba župana pa sta bila kritična do tehničnih pisarn in izpostavila, da sta od njih pričakovala nekoliko več.
