Mladi na trgu dela: na razgovor ne s strahom, temveč z dvignjeno glavo

MCC projekt izvaja v sodelovanju s partnerji, Mladinskim centrom BIT iz Črnomlja in Mladinskim centrom Krško, ki je tudi nosilec in prijavitelj projekta. Ta je namenjen mladim brezposelnim na območju Savinjskega, Posavja in jugovzhodne Slovenije, pri vključitvi pa udeleženci ne smejo biti stari več kot 29 let. Projekt je razpisal urad za mladino na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Sodelavka za program pri MCC Senta Jevšenak je pojasnila, da nikoli niso zahtevali specifične izobrazbe za priključitev v program: "Lani ni bilo veliko povpraševanja in ni bilo treba delati selekcije. Letos se je prijavilo več kot 50 mladih, imeli pa smo samo osem prostih mest. Gledali smo, da smo v izbiro zajeli čim širšo skupino in omogočili ljudem z različnimi ozadji, da se lahko pridružijo." Tako so poskrbeli za uravnoteženo skupino z različnimi stopnjami izobrazbe, stažem brezposelnosti in iz različnih kulturnih in etničnih okolij.

Kdo sem in kaj še moram okrepiti

Delavnice so razdeljene na dva dela. Prvega sestavljajo delavnice nevrolingvističnega programiranja, javnega nastopanja in kreativnega pisanja, drugi del pa vsebuje računalniško opismenjevanje, komuniciranje, pripravo predstavitvenega videa. "V prvem delu želimo prepoznati, katere kompetence mladi že imajo, in jih okrepiti, v drugem pa mlade opolnomočiti še z drugimi kompetencami, ki jih bodo naredile bolj usposobljene na trgu dela," je poudarila Jevšenakova. Pri snovanju projekta je šlo za dobro sodelovanje med vsemi mladinskimi centri. "Veliko smo se posvetovali o tem, katere so tiste veščine, ki bi zanimale mlade in delodajalce. Hkrati smo razmišljali tudi o tem, katere so naše močne plati z vzgojno-izobraževalnega vidika. Na katerih področjih imamo veliko znanja, da ga lahko delimo naprej," je povedala Senta Jevšenak. Dodala je, da skozi prostovoljno delo mladih odkrivajo, katere so veščine, ki jim manjkajo: "Mladi so zelo angažirani, družbeno aktivni po vseh mladinskih centrih. Mentorji prostovoljce dobro spoznamo in smo jim v nekem smislu tudi zaupniki, podporniki, tisti, ki jih spodbujamo, da razširijo znanje. Veliko stika z mladimi imamo tudi preko mednarodnih mladinskih izmenjav."

Učenje se nikoli ne konča

Letos so delavnice začeli izvajati v živo in upajo, da bo tako tudi ostalo, saj so morali lani dejavnosti prestaviti na splet, kjer se pa povezave v skupini težje vzpostavijo. Da pa jim je kljub zahtevnejšim pogojem dela uspelo, je dokaz lanski udeleženec Saša Wimmer, ki je sedaj zaposlen v MCC in bo letos sodeloval pri projektu tudi kot izvajalec. Je velik oboževalec izobraževalnih projektov, ta pa se mu je zdel še posebno zanimiv, ker je bil tako specifičen za pomoč pri zaposlovanju: "Čeprav sem sicer zelo odprt človek, komunikativen in nimam težav z javnim nastopanjem, sem na delavnici javnega nastopanja ugotovil, da se lahko tudi pri zadevi, ob kateri sem zelo samozavesten, še vedno nekaj naučim. Poleg te skupine, ki smo jo ustvarili, in tesnih vezi, ki smo jih spletli, sem odnesel tudi to, da je vedno prostor za rast." Z delavnico kreativnega pisanja je stopil iz svoje cone udobja, najbolj pa je užival pri ustvarjanju predstavitvenega videa. Znanje o izdelovanju tega bo letos predajal naprej, ima tudi izkušnje z uporabo tehnične opreme. Projekt ga je spodbudil tudi k temu, da konča še dodatno stopnjo izobrazbe.

Tukaj si res želim delati

Izvajalci programa so zadovoljni z delom lanske skupine, ki si za rezultat lahko šteje nekaj zaposlenih, aktivne iskalce zaposlitve, nekateri so dobili spodbudo, da končajo šolanje. Veseli pa jih tudi, da je pri udeležencih opazna osebnostna sprememba, povečala se je samozavest teh mladih. Jevšenakova je kot nasvet za vse, ki iščejo zaposlitev, poudarila, da naj vedo, kaj si želijo, in se za to stvar tudi potrudijo: "Ves čas projekta smo želeli iz udeležencev narediti najboljše možne igralce na trgu dela. To izhaja že iz naslova, saj kratica MVP v angleščini pomeni most valuable player, kar pomeni najdragocenejši igralec. Skozi to mentaliteto smo poudarjali, da ni vsaka stvar dobra za nas. Da tudi na tiste, ki so že dlje časa brezposelni, gledamo z vidika, da še niso našli prave stvari zase." Danes je trg dela poln tekmovalnosti. Jevšenakova je poudarila, da če ob prijavi na neko zaposlitev in ob razgovoru vemo, da je to služba, ki si jo želimo, in smo samozavestni, imamo tudi večje možnosti za zaposlitev. Da ni samo življenjepis slovnično pravilen, ampak pokažemo tudi drugačno vrednost sebe. Saša Wimmer dodaja, da je opazil, da se veliko ljudi boji razgovorov: "Ljudje se tudi težko pohvalijo, povedo, v čem so dobri. Na razgovor lahko prideš s strahom, nizko samozavestjo, ki mogoče ni upravičena. Lahko veljaš za najboljšega kandidata, ampak če tega ne pokažeš, morda nisi izbran. Treba je nositi glavo pokonci, huje, kot je, že ne more biti. Pokazati moraš tudi, da res želiš delati na tem delovnem mestu."