Morda bodo ohranili enega od treh dimnikov stare celjske cinkarne

V Celju so znova zakrožile novice, da naj bi znamenite in osamljene dimnike celjske stare cinkarne porušili. Ta zgodba se od časa do časa aktualizira. Že pred več kot 15 leti smo mediji poročali, da jih občina namerava porušiti (tako kot je porušila oziroma razstrelila druge objekte stare cinkarne, da so na tistem mestu lahko zrasli objekti Tehnopolisa). Ker so nevarni in ker bi bila obnova predraga. In že takrat je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) za to prižgal zeleno luč.

V slabem stanju

"Zavod se že vrsto let ukvarja z vprašanjem smiselnosti ohranjanja dimnikov, ker so v precej slabem gradbenem stanju in zaradi dejstva, da se je stara cinkarna že v celoti porušila. Ta je namreč s svojimi objekti in napravami predstavljala izredno kvalitetno tehniško dediščino. Glede na ekspertizo stanja dimnikov, ki so jo pripravili na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru v letih 2002 in 2003, so bili vsi trije dimniki že pred leti zreli za rušenje ali pa bi bilo treba vložiti precejšnja finančna sredstva v njihovo sanacijo. ZVKDS je zato leta 2004 podal mnenje, da njihovi odstranitvi ne nasprotuje, lahko pa bi se tudi ohranili kot pomnik nekdanji tehniški dediščini na tem območju," je opisal Tadej Brate, svetovalec direktorja ZVKDS za tehniško dediščino. Je pa bil pred leti kritičen do občine, ker ni imela posluha za ohranitev ene najlepših in najbolje ohranjenih starih kurilnic, v kateri je stal eden najstarejših parnih strojev pri nas.

Kot so dodali v ZVKDS, so po letu 2004 izdali smernice oziroma mnenje za lokacijski načrt Tehnološki park in v njem v osnutku odloka piše med drugim, da je na območju nekdanje cinkarne predvidena ohranitev obstoječih dimnikov oziroma njihova delna rekonstrukcija in vključitev v bodočo urbanistično ureditev. "To bi bilo izjemnega pomena za Celje, ki je v zadnjih letih izgubilo pomembne tehniške spomenike. Območje cinkarne je bilo namreč eno najpomembnejših industrijskih središč širšega območja. Vendar lokacijski načrt ni bil realiziran in vprašanje je, ali sploh bo," opisujejo.

"Glede na to, da je od vseh teh dokumentov minilo že več kot 15 let, dimniki pa so verjetno statično še bolj ogroženi in naj bi bili v nedavnem potresu še dodatno poškodovani, smo Mestno občino Celje (MOC) opozorili - v kolikor bo ministrstvo za kulturo izdalo soglasje za rušitev -, da naj se pred njihovo odstranitvijo izdela arhitekturni posnetek (3D), ki bo omogočil trajnostno dokumentarno varstvo tehniške dediščine." Ta je bil izdelan septembra lani.

Izplača se ne, toda ...

Z MOC, kjer so pred dobrim mesecem še menili, da se zaradi stanja dimnikov, ki se je po zadnjem potresu še poslabšalo, njihova sanacija ne izplača, sedaj pravijo, da bodo poskušali ohraniti vsaj enega, najverjetneje najstarejšega in najbolj edinstvenega. Konkretneje: če bo v prihodnje na voljo več razpisov za dodeljevanje nepovratnih sredstev za ohranjanje kulturne dediščine, kar lokalnim skupnostim napoveduje vlada, bo en dimnik ostal.

"Strokovne službe sočasno preverjajo vse možnosti, med katerimi je tudi ohranitev vsaj enega dimnika. Glede na dejanske možnosti in stanje dimnikov si bomo prizadevali, da bi katerega ohranili. Ker odločitve glede rušenja še nismo sprejeli, v ta namen ni bila naročena tehnična dokumentacija. Če bo do sanacije prišlo, bo ta zagotovo draga. Ključni problem so dotrajani temelji dimnikov in spodnja tamponska nosilna podlaga, ki je neustrezna oziroma zahtevna za sanacijo. V ta namen smo vse tri objekte sondirali in pred leti pregledali s strani strokovno usposobljenega zavoda," pravijo na občini.

Podobno je veljalo za rušitev objektov stare cinkarne, a takrat so v Celju varnost ignorirali. Tudi pri rušenju dimnikov bodo morali biti zelo previdni, da ne bodo kontaminirali okolja. Kako bodo poskrbeli za ta del, na občini še ne povedo, saj odločitve za rušenje, kot so večkrat poudarili, še ni.

Arhitektki in urbanistki Mateji Kričej iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, ki se je pred leti že zavzemala za ohranitev dimnikov, se zdi rušitev povsem neprimerna, saj gre za spomenik, ki je sicer novodoben, a zato nič manj pomemben pomnik, kot je Celjski grad ali antična Celeia. "MOC je v letu 2003 za omenjeno lokacijo razpisala javni urbanistični natečaj, katerega ključno izhodišče so bili preostali trije cinkarniški dimniki, začasno varovani na državnem nivoju. V tem obdobju so v Celju izvedeni posamezni izbrisi stavb, prostorov, kot so Šubičev paviljon na železniški postaji, Rakušev mlin in tudi prostor drevesnice v Medlogu, ki je imela veliko habitatno vrednost in prostorski potencial. Temu naj bi sedaj sledila še rušitev dimnikov? Mesto na ta način izgublja del lastne zgodovine, identitete, do katere se je dokopalo skozi razvoj!" opozarja Kričejeva.

"Kot soavtorica natečajne rešitve, ki je še vedno osnova prostorskim ureditvam na tem območju, menim, da je odstranitev dimnikov nesprejemljiva odločitev." Občino so pred petimi leti ponovno pozvali k ohranitvi dimnikov. "Dimniki imajo poseben pomen kot tehniška dediščina, saj še vedno opominjajo mlajše generacije na razvoj pomembne industrije v Celju." Ob tem doda: "Nepotrebno se je spraševati, kaj pomeni stari Rim z zgodovino celjskih grofov za knežje mesto ali zakaj lahko v Velenju še stoji Titov kip na Glavnem trgu tudi po razpadu Jugoslavije. Vsem nam so že poznane zgodbe opuščenih premogovnikov, ki so bili tudi izvor trpljenja ljudi, večkrat nesreč in smrti, a so bili tudi vir preživetja skozi desetletja. Danes so to muzeji za ljudi z rekreativno-sprehajalnimi potmi, celo v Idriji, rudniku živega srebra." In zaradi vsega navedenega naj dimniki ostanejo, zaključuje arhitektka.