"Ko oblečeš te obleke, si kot princeska in se res dobro počutiš. Edina slabost je, da nam je v njih poleti zelo vroče," se nasmehne sedmošolka Tara Mušić. Druga najmlajša članica celjskega Kulturnega društva Galiarda plese izpred več kot 500 let pomaga ohranjati že pet let. Zanima jo zgodovina, v šoli se želi čim več naučiti o srednjem veku, skozi ples ga lahko vsaj malo podoživi. "Ne znam ubesediti. Ampak ko gremo z mami ali atijem po gradovih, se takoj vživim, kot bi živela tam. Zgodovina me pojé. Obleke, navade … vse mi je všeč," komaj dohaja svoje misli. Njeno navdušenje nad preteklostjo deli še 26 članov Galiarde.
Kraljevske obleke
Na današnjem prvem plesnem festivalu srednjeveških skupin na Ljubečni bo v novi modri obleki z belimi detajli s cvetličnimi reliefi odplesala tri plese. "To je res obleka iz sanj. Pariško modra in bela," jo ponosno opiše mlada plesalka. Za zadnje popravke na opravi pred nastopom skrbi Greta Doberšek, ki svoje šiviljsko znanje deli s soplesalci. Obleke je treba znati nositi, hkrati pa plesalcu pomagajo, da se v njej drugače premika, je prepričana. Seveda pa mora obleka odražati čas, iz katerega izhaja ples. V društvu Galiarda že 17 let ohranjajo plese iz 15., 16. in 17. stoletja. Takrat so dvorne dame nosile pod prsmi rezane obleke s štirioglatimi izrezi in razkošnimi rokavi. "Materiali so bili naravni – brokat in svila, pa tudi žamet. Barve pa kraljevske – vinsko rdeča, pariško modra, zlata in zelena," našteva Doberškova.
Tudi umetniški vodja skupine Alen Kovačič o pristnosti govori z močnim občutkom odgovornosti. Ples namreč spremlja poznavanje navad in mode. V Galiardi želijo čim bolj resnicoljubno odsevati čas, ki ga predstavljajo, kar po več stoletjih ni preprosto. Obstajajo denimo kroji oblek, materiali pa so se precej spremenili. Prav tako v srednjem veku in renesansi ni bilo zadrg in gumbov, kakršne na oblačila prišijemo danes. "V 15. stoletju so gumbe delali ročno. To so malenkosti, ki si jih mogoče priredimo, da nam je lažje, kar pa ni prav. Zato ljudem ne moremo reči, da so naše obleke takšne kot nekoč. Niso čisto avtentične. Gledališče in opera sta pojem zase, tam mora biti z odra vse videti lepo. Mi pa gremo med ljudi," Kovačič razlaga, zakaj zgodovine nočejo potvarjati. Ker pa so v prvi vrsti plesalci, morajo njihove obleke predvsem odražati stoletje, iz katerega ples izhaja.