Rozmari Petek
Okoli sto prebivalcev Delavske ulice 16 in 18 še vedno motijo hrup in tresljaji iz sosednje Emo orodjarne. Sploh kadar ta poveča moč in hitrost stiskalnice, opisujejo, ali ko pretovarjajo izdelke in surovine v skladiščnih šotorih, ki sta postavljena na črno. V Večeru delavski boj z mlini na veter že nekaj časa spremljamo.
Tako so nazadnje prebivalcem sol na rano natrosili celjski mestni svetniki, ki so februarja letos kljub številnim opozorilom in pripombam stanovalcev potrdili občinski podrobni prostorski načrt OPPN, na podlagi katerega bi Emo orodjarna lahko legalizirala svoje črne gradnje (tudi zid med skladiščnim šotorom in zemljiščem stanovalcev je črna gradnja, ki je deloma postavljena na zemlji stanovalcev, opozarjajo slednji). Nekateri stanovalci so nato - čeprav težko - zbrali denar za pravno pomoč in s pomočjo odvetnice OPPN dali v presojo na ustavno sodišče. Dokler to ne razsodi, potrjeni OPPN še ne velja, posledično tako Emo orodjarna ni pridobila gradbenega dovoljenja za legalizacijo dveh skladiščnih prostorov.
Svetina terjal pojasnila
Medtem je potekala tudi korespondenca varuha človekovih pravic Petra Svetine z Mestno občino Celje (MOC). Ta je varuhu opisala, kako se je trudila kot mediator, da bi lastniki Emo orodjarne (med njimi je pomembnejši nekdanji gospodarski minister Stanko Stepišnik) in stanovalci našli konsenz, po katerem bi lastniki Emo orodjarne letno odkupili po eno ali dve stanovanji.
Ombudsman ne najde zdravorazumske razlage toleriranja takšnega stanja
Na to temo so sicer imeli en sam sestanek. Pa kako nekateri stanovalci niso omogočili cenitve svojih nepremičnin. In da sama občina ne bo pristopila k odkupu stanovanj, saj po zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnostih ne smejo pridobivati nepremičnin v zalogo. In še, kako so z zelenim pasom v OPPN poskušali zmanjšati težave s hrupom, ki - sodeč po meritvah, ki so jih naročili (stanovalci trdijo, da je bila orodjarna o merjenju vedno obveščena, zato je delovala tišje kot običajno) - ne presega dovoljenih vrednosti, medtem ko dovoljene vrednosti tresljajev v slovenski zakonodaji tako ali tako sploh niso opredeljene.
Izvirni grešniki pasivni
Vsi občinski argumenti ombudsmana niso prepričali. Kot je zapisal, je sicer naloga zahtevna, a ne nerešljiva, pa četudi stojita stanovanjska objekta ob orodjarni (ta je na mestu, kjer so bili prej stanovanjski objekti, začela delovati po letu 2000, medtem ko stanovanjska objekta tam stojita še iz časa industrialca Westena iz 20. stoletja). "MOC se svoje zaveze, da interese investitorja (ki so razumljivo predvsem ekonomski) primerno uskladi z interesi lastnikov/stanovalcev Delavske ulice po življenju v zdravem življenjskem okolju, zaveda že vsaj 20 let," je izpostavil, a žal napredka ni videti, je dodal.
Poslanec predlaga odkup
S problematiko se ukvarja tudi celjski poslanec Levice Željko Cigler. Tako je 13. julija letos na okoljskega ministra Andreja Vizjaka (SDS) naslovil poslansko pobudo, naj zaščiti prebivalce in opravi nadzor nad zakonitostjo odloka o OPPN ter ga razveljavi. In da naj omeji poslovanje Emo orodjarne. Če tega ne bi bilo mogoče realizirati, naj država stanovalcem zagotovi primerna nadomestna stanovanja, stroški pa naj se prištejejo Emo orodjarni kot povratna državna pomoč. Poslanec še ni prejel odgovora.
Pred 20 leti je namreč občina storila "izvirni greh", ko je območje spremenila v industrijsko, rekoč, da bodo stanovanjski objekti zaradi nezagotovljenih minimalnih pogojev bivanja spremenjeni v različne poslovne dejavnosti. A se to do danes še ni zgodilo. O občinski vlogi mediatorja pa je povedal, da gre sicer za navidezno všečen poskus reševanja konflikta, rezultatov pa ni, zato ga taka pot ne navdaja z optimizmom. "Glede na to, da gre v konkretnem razmerju med investitorjem in lastniki za povsem neenakovredne stranke, pri čemer so slednji v bistveno šibkejšem pogajalskem izhodišču, se aktivnejša vloga MOC kot pripravljavca prostorskega akta z vidika učinkovitega uresničevanja pravice lastnikov do zdravega življenjskega okolja tako kaže kot nujna in neizogibna," je zapisal Svetina. Zato je občini priporočil, naj morda ponovno premisli o odkupu, vsekakor pa naj spremeni pristop reševanja problema.
Sproženi upravni spor, ki se je nato preselil na ustavno sodišče, je najbolj očiten pokazatelj, kako pomembno je pravočasno zaznati in se v razumnem času in učinkovito odzvati na takšne konflikte, je še mogoče razbrati iz pojasnil, ki jih je varuh poslal stanovalcem in občini. "Varuhu se zato odmika zdravorazumska razlaga dolgoletnega toleriranja takšnega stanja. Vse dokler MOC aktivneje ne pristopi k reševanju in ne razišče prav vseh možnosti pomoči prebivalcem, varuh ne more biti optimističen," je še zapisal Svetina.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
