Otroci na Kalobju v nevarni šoli, malčki v gasilskem domu. Kaj bo s podružnično šolo?

Kljub počitnicam je bilo minuli teden na Kalobju živahno. Posebna komisija, ki je po potresu v Petrinji preverjala stavbe, je namreč ugotovila, da več kot sto let star objekt podružnične osnovne šole na Kalobju ni več varen. Posledično so dva kombinirana oddelka podružnične šole iz prvega nadstropja začasno preselili v pritličje, malčke iz vrtca, ki so poprej zasedali pritličje šole, pa v bližnji gasilski dom. Tja so preselili tudi kuhinjo, tako morajo sedaj šolarji vsak dan na malico iz šole v gasilski dom.

​Vse manj upanja na novo šolo

A takšna začasna rešitev še ni največja težava. Krajani so medtem namreč ugotovili, da občina, ki je poprej leta obljubljala, da bo na Kalobju zgradila novo šolo in v ta namen od župnije odkupila bližnje zemljišče, šole nima namena zgraditi. "Župan Marko Diaci je leta 2015 ta projekt iz občinskih načrtov umaknil. Šola tako nima niti osnovnih pogojev, da bi lahko pridobila sredstva na trenutno odprtem državnem razpisu za šolske novogradnje," opozarjajo. "Sprva je župan trdil, da ni razpisov. Zdaj, ko je razpis zunaj, pa investicije v našo šolo niso umestili v proračun. Pa ne potrebujemo veliko. Ne potrebujemo 1,6 milijona evrov, kolikor je do leta 2015 v proračunu. Za štiri učilnice za šolo in vrtec, majhno kuhinjo in skromno telovadnico, ki lahko služi tudi kot večnamenski prostor za potrebe kraja, bi potrebovali kakih 700 tisoč evrov," ocenjuje predsednik krajevne skupnosti Kalobje Zdravko Hribernik, ki bi ob tem rad videl zapisnik komisije, ki je odločila, da je šola prenevarna. "Nas so seznanili le, da šola ni več varna, zapisnik pa župan skriva."

​Naslednji korak zaprtje podružnične šole?

Krajane najbolj skrbi, da bo nevarna šola počasi postala razlog za to, da bodo otroke preselili v matično šolo in zapečatili 180-letno tradicijo šolstva v kraju. "Saj veste, kaj se zgodi, če v kraju ni več šole. Zamre. Potem nam tudi obnovljene ceste nič več ne pomenijo, če podmladka ni," pravi Hribernik. Na šentjurski občini takšno sklepanje zavračajo: "Po decembrskem potresu z epicentrom v hrvaški Petrinji je občina pozvala k podrobnejšemu pregledu POŠ Kalobje, kjer so nastale posamezne mikrorazpoke v velikosti 0,5 milimetra, kar je 9. februarja storila strokovna komisija Uprave RS za zaščito in reševanje. Uprava je občini predlagala detajlni pregled stropnih konstrukcij. Občina zato izbira izvajalca, ki bo opravil ustrezni pregled (predvidoma še v tem tednu) in omogočil nadaljnji pregled prav tako izbranemu izvajalcu, ki bo detajlno pregledal stropne konstrukcije." Do takrat bodo malčki ostali v gasilskem domu, šolarji pa v pritličju. "Glede na izsledke in končno poročilo o stanju objekta pa bo občina poiskala ustrezne rešitve. Nikoli ni prišlo v poštev kakršnokoli zapiranje šole, kot se populistično namiguje. S strani Občine Šentjur bo storjeno vse potrebno, da bodo učenci in otroci v varnih prostorih, predvsem pa, da bodo ostali v domačem kraju Kalobje," zagotavljajo.

Na vprašanje, zakaj novogradnje ni več v občinskem proračunu, pa so odgovorili: "Projekt novogradnje POŠ Kalobje je občina prijavila na dva razpisa ministrstva za šolstvo, in sicer v letu 2008 ter v letu 2011, vendar projekt ni bil izbran za sofinanciranje. Kasneje oziroma po letu 2011 tovrstnih razpisov ni bilo več, vse do letošnjega leta, ko pa predvidena sredstva niso ravno na visokih nivojih. Razpisni rok se izteče še v tem tednu, Občina Šentjur pa bo prijavila projekte, ki glede na kriterije razpisa lahko dobijo največ točk. Potrebe po investicijah so zelo velike - v OŠ Franja Malgaja je treba urediti še kuhinjo, OŠ Slivnica pri Celju potrebuje prenovo notranjih prostorov z ureditvijo knjižnice, treba bo sanirati celotno šolo in telovadnico OŠ Hruševec Šentjur, vse bolj se kažejo potrebe po dodatnih vrtčevskih enotah," naštevajo in ob tem dodajajo, da prioritete ves čas usklajujejo tudi z aktivom ravnateljev in z Vrtcem Šentjur.

​​Otrok ni tako malo

Ob ideji o novogradnji je tudi Robert Gajšek, ravnatelj OŠ Hruševec, v sklop katere sodi POŠ Kalobje, skeptičen. "Pred 20 leti se je res obljubljalo, da se bo zgradila nova šola, a otrok je v šoli le 12, v vrtcu pa 19. Ko začneš razlagati, da boš gradil šolo za 12 otrok, te vsi vprašajo po zdravi pameti. Po drugi strani pa kraj izgubi marsikaj, če v kraju ni šole," poudarja Gajšek. Projekcija za vpis v prihodnjih letih sicer ni tako slaba. Leta 2020 se je naselje Kalobje, ki šteje okoli 700 krajanov, povečalo za devet novorojenčkov, leta 2019 celo za 16 novih občanov. "Eno je statistika, drugo pa realno stanje, kam starši otroke vpišejo. Eni jih vpišejo v matično šolo, drugi v OŠ Dobje, saj se šolski okoliš Kalobja konča poldrugi kilometer od OŠ Dobje. Tako da vseh teh 16 otrok, ki so se rodili leta 2019, mi na Kalobju gotovo ne bomo videli," še doda Gajšek.