(Po)poplavna debata v Črni: "Vsaka objava v mediju ima vpliv"

Brina Kerič Brina Kerič
23.11.2023 16:00

Prvi dan medijskega festivala Naprej je pod streho. V dveh (po)poplavnih debatah so razpravljali novinarji, člani interventnih ekip, predstavniki lokalnih skupnosti in predstavniki s področja turizma

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Andrej Petelinšek

Prvi dan festivala Naprej Društva novinarjev Slovenije so se novinarji zbrali na popoplavnih debatah v Črni na Koroškem, kraju, ki so ga močno zaznamovale avgustovske poplave. Najprej so ogledalo novinarjem nastavili člani interventnih ekip, predstavniki turističnih organizacij, gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti. Novinarka Rozmari Petek se je pogovarjala z domačinoma Janijem Hercogom in Petrom Nagličem, Majdo Potočnik in Samom Mirnikom. Ugotavljali so, kakšno vlogo s(m)o imeli novinarji? Kako s(m)o novinarji pristopali, s(m)o poročali odgovorno, kredibilno, v pravem času in na pravem mestu? Koliko s(m)o oteževali delo? Kaj na splošno pomeni vseprisotnost medijev v krajih, ki prej niso bili deležni takšne medijske pozornosti?

Peter Naglič, namestnik vodje Gorske reševalne službe Koroška, je poudaril, da so bili mediji v prvih dneh pomemben stik Črne s Slovenijo. 
Andrej Petelinšek

Uvidevnost je bila pomembna

Medtem ko so nekateri kraji v času najhujših poplav, dobili ogromno medijske pozornosti, so je nekateri bili deležni veliko manj. Eden izmed takšnih krajev je Rečica ob Savinji. "Ko pogledamo nazaj, vemo, da je bilo medijske prisotnosti zelo malo. Sploh v primerjavi z drugimi območji," pravi Majda Potočnik, županja Občine Rečica ob Savinji. "Iz kampa Menina smo rešili približno 900 turistov, ki smo jih nastanili v osnovni šoli," razlaga. Čeprav bi bila medijska pozornost dobrodošla, je v prvih dneh, ko so se ukvarjali predvsem z reševanjem krajanov in turistov, niso preveč pogrešali. Se pa delež medijske pozornosti odraža tudi pri donacijah, pravi. Da so v Črni na Koroškem vajeni medijske pozornosti že iz časov, ko je Tina Maze nizala uspehe, pa pravi Jani Hercog, predsednik tamkajšnjega turističnega društva. Najbolj ganljiv je bil trenutek, ko je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen ob obisku Črne na Koroškem prosil, da naj ne pozabijo na njih. "Zgodilo se je spontano. Nimam občutka, da bi se zdaj kaj pozabljalo. Strah, ki je bil izražen in ki izvira iz preteklosti, je bil ciljan na kasnejša obdobja," razlaga Hercog. Kot pravi, bo vloga novinarjev in medijev pomembnejša čez nekaj let, ko bo sanacija še vedno potekala, treba pa bo bdeti nad danimi obljubami. Ali so v trenutkih nemoči in reševanja novinarji tudi v napoto? "Bili smo tako nemočni, da smo prve dni zadeve reševali z adrenalinom. V nekem trenutku pa smo prišli do ugotovitve, da nam lahko mediji in novinarji pomagajo rešiti določene situacije," se spominja Peter Naglič, namestnik načelnika Gorske reševalne službe Koroška. Tako je prvi helikopter, ki je pristal na območju Črne na Koroškem, poleg najnujnejših stvari pripeljal tudi ministra za obrambo in prvo novinarsko ekipo. "Prvi stik s Slovenijo in svetom je bila ravno moja izjava," pravi Naglič in dodaja, da so na ta način mediji ogromno doprinesli, da se je lahko delalo naprej in reševalo.

Samo Mirnik, izvršni direktor podjetja KLS Ljubno, pravi, da se vsak kupec na takšne novice drugače odzove. "Pri teh odzivih moraš paziti, kaj boš sporočil in komu boš sporočil. Kaj komunicirati in kako komunicirati, da ne bi dodatne poslovne škode povzročili nekje druge, pri kupcih naših kupcev," razlaga. Pravi, da so na začetku medijsko pozornost želeli tudi omejiti, že drugi dan je bila namreč pri njih snemalna ekipa, vendar so jih prosili, da ne snemajo. "Uvidevnost je bila pomembna za nas," pravi Mirnik. Poleg tega so pomembni tudi obiski politikov, pravi. "Poplave pri nas so bile tako hude zato, ker se nič ni naredilo z vodotoki," meni Mirnik in izpostavlja, da je tukaj vpliv novinarjev velik. Da pri politikih novinarji vzbujajo potrebo, da se odzovejo, pravi tudi Majda Potočnik. "Lahko rešujemo posamezne družine do onemoglosti vsakič, ko bodo poplave. Če pa rešimo bistvo - uredimo vodotoke, uredimo tiste stvari, ki nas nenehno pestijo in povzročajo takšne strašne stvari -, bo izdatek in finančna žrtev strašna, ampak bo pa dolgoročni učinek boljši," meni Potočnikova. "Vsaka objava ima nek vpliv. Poročanje o mulju na Koroškem na primer. Govoril sem z direktorico Podzemlja Peca, ki je omenila, da so imeli neverjetno število odpovedi rezervacij zaradi tega. Ko vi objavite vest, ljudje to vzamejo za sveto. To je za turizem kar velik minus," pa pravi Hercog.

Obisk festivala naprej/forward v Črni na Koroškem je bil velik.
Andrej Petelinšek

Kako naprej?

Kakšna pa je vloga novinarjev po poplavah? "Vsi medijem pripisujemo pomembno vlogo," pravi Potočnikova. "Treba je spremljati sistemske zadeve, ali se odvijajo, ali se uresničujejo ukrepi, ki so nam bili obljubljeni in od njih toliko pričakujemo," pravi. "Vi nam lahko tu pomagate, dolgoročno lahko spremljate ukrepe na področju urejanja voda, obnove infrastrukture in nas obiščete s tem namenom, da vidite, če se je kaj realiziralo," razlaga županja Rečice ob Savinji. "Kot vsa družba bomo namenili veliko sredstev za odpravo posledic. Novinarstvo pa je tisti poklic, ki sicer nima neposrednega vpliva, ima pa velik vpliv na to, kako se bosta naša družba in okolje oblikovala v naslednjih letih," pravi izvršni direktor KLS Ljubno. Sogovorniki menijo, da so pomembne tudi pozitivne novice, objave. "Da bodo obiskovalci z veseljem spet prišli," pravi Jani Hercog.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta