Rozmari Petek
Poudarjam, da vlada ne bo pustila ljudi samih, ampak bomo regiji pomagali, da se prestrukturira, da se zagotovi novih pet tisoč delovnih mest," je 13. septembra letos v Šoštanju v okviru delovnega obiska vlade zagotovil minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Dan kasneje se je z velenjskim županom Petrom Dermolom za zaprtimi vrati sestal predsednik vlade Janez Janša. Izjav po srečanju ni dajal, Dermol pa je optimistično sporočil, da se premier zaveda dejstva, da iz velenjskega premogovnika (PV) in šoštanjske termoelektrarne (TEŠ) dobimo tretjino električne energije, česar ni možno nadomestiti v tako kratkem času, kot to prinaša leto 2033. Da gre za vprašanje nacionalnega pomena in da je zato treba razmišljati o možnosti postavitve drseče letnice izstopa iz premoga, naj bi bil obljubil. "Predsednik je izpostavil tudi, da se zavedajo, da napovedana sredstva iz sklada za pravičen prehod ne bodo zadostovala za uspešno prestrukturiranje regije, ampak bo treba poiskati tudi druge finančne vire," so po obisku sporočili iz Mestne občine Velenje (MOV).
Nič iz državnega proračuna
Dober mesec kasneje, ko so na spletni strani vlade med gradivi v obravnavi videli nacionalno strategijo za izstop iz premoga in prestrukturiranje premogovnih regij v skladu z načeli pravičnega prehoda, so ostrmeli. "V objavljeni strategiji ni upoštevano, kar je bilo dogovorjeno ob septembrskem obisku vlade v savinjski regiji. V strategijo niso vključili zaveze o zagotovitvi 5000 novih primerljivih in stabilnih delovnih mest. Prav tako je kot leto zapiranja PV določeno leto 2033 in ne, kot je obljubljeno, drseča letnica zapiranja, ki bi jo določili na podlagi spremljanja mejnikov. To pomeni, da strategija o izstopu iz premoga, ki je pripravljena za obravnavo na vladi, ne omogoča pravičnega prehoda in je v takšni obliki ne moremo podpreti. Pričakovali smo, da se bodo predstavniki vlade pri pripravi strategije držali obljubljenega," so ogorčeno sporočili iz MOV, kjer si najbolj prizadevajo za to, da se v Šaleški dolini opravi drugačno prestrukturiranje, kot smo mu bili priča v Zasavju. S tem namenom so ustanovili nov občinski urad za gospodarski razvoj in prestrukturiranje.
Vladna strategija ignorira dogovorjeno
"Presenečeni smo, da so pripravljavci v povzetku gradiva za vlado zapisali, da strategija ne bo imela posledic za javnofinančna sredstva nad 40.000 evrov v tekočem letu in naslednjih treh ter administrativnih posledic. Prav tako strategija v tej obliki ne bo imela posledic za gospodarstvo, zlasti mala in srednja podjetja ter konkurenčnost podjetij, okolje, vključno s prostorskimi in varstvenimi vidiki, ter za socialno področje," se še čudijo v Velenju. Pravzaprav je iz gradiva mogoče razbrati, da sprejetje strategije ne bo imelo prav nobenega vpliva na državni proračun, kar je še bolj skrb zbujajoče.
Prihodnje leto zaustavitev?
Tiho upanje, ki ostaja Šaleški dolini, je, da vlada o tako pripravljenem gradivu še ni odločala. Teoretične možnosti, da bodo nastale spremembe, tako še ostajajo. Po drugi strani pa so v danem gradivu najobširneje pojasnjeni prav razlogi za izbrano letnico 2033. Tako med drugim navajajo posledice, ki jih prinaša divja rast cen emisijskih kuponov, ki že trenutno znaša okrog 62 evrov na tono, po projekcijah pa naj bi samo še rasli. "Takšna rast kuponov je povzročila, da je dobiček pred amortizacijo TEŠ že v letu 2021 negativen, HSE in SDE pa sta avgusta vlado obvestila, da bo treba na začetku leta 2022 sprožiti prisilno zaustavitev družb TEŠ in PV. Preveč v prihodnost odložena odločitev o izstopu iz premoga (na primer 2038) predstavlja resno nevarnost neustreznega načrtovanja, ob nenadzorovanem izstopu zaradi tržnih dejavnikov pa Republika Slovenija ne bo pripravljena z odločitvami in ukrepi o nadomestnih kapacitetah in alternativni energetski mešanici (brez premoga) ter s potrebnimi ukrepi za gospodarsko prestrukturiranje regije. Brez odločitve o letnici, ki je dovolj kredibilna za resno načrtovanje, ne moremo pravočasno preobraziti energetskega sektorja," je zapisano v vladnem gradivu.
Poročilo "ustavili" sindikati
Iz vladnega gradiva se razbere še, da je bila za strategijo izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje (CPVO). Postopek je bil s pozitivno odločbo ministrstva za okolje zaključen 11. junija letos, 6. julija pa sta se želela kot stranska udeleženca priključiti sindikata. "Z namero, da se pritožita na pozitivno odločbo. Odločba z dne 14. junija tako še vedno ni pravnomočna. Ker je sprejetje odločitve o letnici izstopa iz premoga pogoj za dostop do črpanja sredstev EU, ki so bila dodeljena Sloveniji v okviru sklada za pravičen prehod, je vladi predlagan sklep, da sprejme strategijo, izvajati pa se začne, ko bo odločba o okoljski sprejemljivosti dokončna," je še zapisano v gradivu, pod katerega se je podpisal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok.
Kot je še mogoče razbrati iz gradiva, je Slovenija ena izmed le petih članic Evropske unije, ki letnice slovesa od premoga še ni sprejela. Ni pa dodano, da je nekaj članic izbralo kasnejšo ali celo drsečo letnico. Nemčija denimo, ki ima sprejeta že oba potrebna zakona (pri nas naj bi zakon o prestrukturiranju in zakon o postopnem zapiranju PV dočakali čez pol leta), je letnico določila do leta 2035 ali najkasneje do 2038. Obenem bodo nemške dežele v naslednjih letih poleg evropskih imele na voljo 40 milijard evrov lastnih sredstev za prestrukturiranje (del jih bodo zagotovile zvezne dežele, del zvezna vlada), pri nas pa trenutno Šaleški dolini obljubljajo le 235 milijonov evrov sredstev iz sklada za pravičen razvoj, ki si jih bodo morali razdeliti z zasavsko regijo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
