Rozmari Petek
Petnajst mladih Celjanov ima precej neobičajen delovnik. Ob 7. uri zjutraj se zberejo na kavi ali čaju, nekoliko podebatirajo o vsakdanjih rečeh, nato do 11. ure delajo "na sebi". To pomeni, da vztrajno plezajo proti cilju, ki so si ga zadali, ko so stopili skozi vrata Zavoda Za vas živim, ki v Celju že 20 let vodi projekt, poimenovan PUM-O oziroma Projektno učenje za mlajše odrasle. "Nekateri so si zadali cilj dokončanje izobrazbe, če jim denimo za zaključek srednje šole manjka le še matura. Nekateri si zadajo cilj izpit za avto. Nekateri pa bi radi končno ugotovili, kaj bi v življenju radi počeli," opisuje vodja programa Veronika Bezgovšek. Do 14. ure, ko končajo svoj delovnik, jih mentorji vodijo skozi različne projekte (reden med njimi je denimo priprava kosila), ki imajo končni cilj predvsem mlade naučiti živeti. "Ni cilj le v tem, da dokončajo izpite ali najdejo poklic, vse to je tudi šola za življenje," doda Bezgovškova.
Pravi ravno takšni, kot so
Ne glede na razdeljene ure dneva je rdeča nit takšnih delovnikov mladim vcepiti v vsako njihovo celico, da so pomembni, edinstveni in neprecenljivi ravno takšni, kot so. Še drugače, da se začno zavedati svoje vrednosti. "Pomembno je sprejeti mladostnika takšnega, kot je. Biti z njim. Spomnim se nekoga, ki je, ko je odhajal od nas, rekel, da smo edini v njegovem življenju, ki smo ga sprejeli takšnega, kot je. To mu je bila velika opora, saj je bil tik pred tem, da bi padel v svoje nelegalne zadeve.
Kako PUM-O deluje
Projekt PUM-O je sofinanciran iz programov aktivne politike zaposlovanja in je za udeležence brezplačen. Za vključitev so simbolično nagrajeni (prejmejo dodatek za aktivnost, povrnjene dobijo potne stroške). Pogodba, ki jo podpišejo z zavodom za zaposlovanje, traja deset mesecev. Vključijo se lahko mlajši brezposelni odrasli med 15. in 26. letom starosti. Letno na ta način šolanje dokonča od 20 do 30 mladih posameznikov.
Statistika ne prizanaša
Odgovor na eno ključnih vprašanj, kaj mladostnika spravi tako daleč, da pusti (ali je primoran zapustiti) šolanje, ni enoznačen. Je pa gotovo, da nekdo v mladostnikovem ranem otroštvu ni naredil ali ni zmogel narediti "domače naloge", sodeč po dolgoletnih izkušnjah, meni priznana celjska ravnateljica Marjana Kolenko. Svoj pečat so po mnenju Staša Žnidarja z Inštituta Sensus na mladih, ki že tako ne vedo, kaj bi radi počeli, pustili tehnologija in mediji. "Mlade to vedno bolj zaposluje. Tudi nas, odrasle, je tehnologija dobila nepripravljene. Zato je ključno, kako pridobiti motivacijo mladih, kako pridobiti stik z njimi," meni Žnidar. Merljivo dejstvo pa je, da je trenutno na celjskem zavodu za zaposlovanje 524 mladih brez poklica, samo s končano osnovno šolo pa 1645. "To je hudo velika številka za te čase," pravi Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje.
Stiske mladih so večplastne
"Mlajši se iz generacije v generacijo spreminjajo, njihove stiske so večplastne," poudarja vodja programa PUM-O Veronika Bezgovšek. "Ker nimajo ustrezne izobrazbe, izkušenj, ne dobijo ustrezne zaposlitve. Izredno šolanje se finančno ni izide. Ob teh stiskah se vedno bolj pojavljajo duševne stiske, fobije, anksioznost. In ker večkrat ne vedo, kaj bi počeli, kaj je njihova pot, bežijo v svet takšne in drugačne zasvojenosti, kemične ali nekemične."
Številčno skromni, a pomembni
Življenje, za katerega v rosni starosti sploh ne veš, kam bo šlo, pri mladih pušča izjemno velike psihosocialne stiske, ki jih opazijo tudi v zavodu. "PUM-O je zato zelo dobrodošel, ker bodo vedno obstajali mladi, ki bodo to potrebovali. Družba stoji ali pade na tem, kako pomaga ranljivim. Pri tistih, ki so vključeni, vidimo velik napredek. Mlad človek mora biti vsaj minimalno zainteresiran, da opravi manjkajoče izpite ali pridobi kakšna druga znanja. Tu jih obenem učijo komuniciranja, sodelovanja, delovnih navad, kar je ravno tako pomembno. Včasih je mladostniku težko že zjutraj vstati in priti ob dogovorjeni uri na dogovorjeno mesto. Tudi takšne težave tu odpravljajo," dodaja Rumbakova. Zato je, četudi številčno vključenost v programe PUM-O ni tako velika - v 20 letih so pomagali okoli 550 mladim -, zelo pomembna. Kot je vsak posameznik.
