V Celju so te v dneh začeli gradnjo začasnega visokovodnega nasipa v predelu Medloga, ki naj bi zalednih vod predvsem obvaroval priljubljeno točko in zbirališče kajakašev Špico. Gre za nasip, ki ga je okoljsko ministrstvo napovedovalo že nekaj časa, zgraditi pa ga morajo zato, ker se je poprej načrtovana gradnja suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, med drugim tudi v bližnjem Levcu, sfižila. Šele v tem primeru bi namreč že pred leti zgrajeni protipoplavni ukrepi v Celju imeli pravi učinek.
Če tega ne zgradijo, delu Celja že zgrajeni ukrepi na Savinji ne pomagajo kaj dosti, saj ga bodo - vsaj Špico - poplavile zaledne vode Ložnice. In še: dokler ga ne zgradijo, investitor, celjsko podjetje Klima, ki je odkupil zemljišče stare mlekarne in želi tam zgraditi šest vil, gradbenega dovoljenja za štiri vile ne bo dobil.
Medlog bo jezero, trdi Cigler
Takšna rešitev je prebivalcem Medloga in podjetnikom, ki delujejo na tem območju, porajala številne dvome. "Mi bomo plavali. Če zgradijo nasip, bo tu ogroženih osem hiš in vsa podjetja, ki so v zadnjih desetih letih odprla dejavnost," so že pred tremi leti opozarjali krajani.
Rešitev je zasilna, a menda boljša kot nič
S pomočjo strokovnjaka za vode se je v načrte sedaj poglobil tudi celjski poslanec Levice Željko Cigler in okoljskemu ministru Andreju Vizjaku v tem tednu postavil vprašanje, zakaj so o tem prebivalce premalo informirali (nekateri ne vedo, da se poleg nasipa obetajo še poglobitve terena), in mu obenem očital, da so se poplavne varnosti prebivalcev Celja - in to na vodovarstvenem območju - lotili diskriminatorno.
"Kaj je vzrok neenakopravne obravnave Celjanov in gospodarskih družb, ki živijo in poslujejo v Medlogu, proti privatnemu kapitalu investitorjev šestih prestižnih vila blokov, od katerih bodo štirje dobili gradbeno dovoljenje takoj po izgradnji novega protipoplavnega napisa?" je očital Cigler. "Od projektantov imam označeno, da bo kompleten Medlog ob vsaki malce višji gladini Savinje praktično jezero. Odstranjuje se nasip ob levem bregu Savinje, dela se koridor proti Medlogu v širini 70 metrov na dnu v smeri Medloga. Znižuje se cesta, ki je do zdaj branila dotok vode do Medloga, tako da bo voda imela prosto pot. Hkrati se pa gradita čelni zid in protipoplavni nasip, ki naj bi del Celja pravično zaščitil," je še opisal poslanec.
Nestrokovni sklepi in politikanstvo
Minister Vizjak je odgovoril, da bo celovita zagotovitev poplavne varnosti narejena šele takrat, ko bo v Savinjski dolini zgrajenih deset suhih zadrževalnikov. Do takrat pa bo varnost zagotavljal nasip. Vseeno ta ne bo poslabšal razmer drugim krajanom Medloga, trdi minister, ki je poslancu očital, da so njegovi sklepi nestrokovni in ne temeljijo na hidravličnih študijah. "Predvidena rešitev zagotavlja, da se z izvedbo novih visokovodnih nasipov stanje na območjih industrijske cone, stanovanjskih objektov in tudi vodarne Medlog v ničemer ne poslabša glede na obstoječe stanje. Z izvedbo predvidenih nadomestnih ukrepov to ne bo vplivalo niti na kvaliteto podzemne vode, ker se ukrepi izvajajo dolvodno do vodarne. Znižanje nasipa na levem bregu Savinje omogoča vračanje razlitih vod nazaj v Savinjo pred naseljem Špica, s čimer se obvaruje celotno naselje pred poplavnimi vodami, ki so jih ogrožale desetletja," je dejal minister.
Drevesnice ne bodo uničili
Nasip bo prečkal tudi Drevesni park, ki je živi spomenik nekdanjega Vrtnarstva Celje in za katerega se del Celjanov že leta zavzema, da bi ga ohranili. Kot je zatrdil Roman Kramer, je po pogovoru s tamkajšnjimi varuhi parka in s projektanti sklenjen dogovor, da bodo ob gradnji drevesa ohranili. Na podoben konsenz varuhi dreves upajo tudi na delu ob Savinji, kjer nameravajo po drevesnem parku graditi koridor.
"Savinji se dela prosti tok do Medloga. Ob visokih vodah se bo tja razlila. Dobili smo neodvisno mnenje hidrologa, ki je te stvari pregledal in rekel, da bo poplavna varnost najmanj takšna, kot je bila leta 1990, ko je bilo Celje celo pod vodo, oziroma da bo Medlog praktično v celoti razlivno področje," je vztrajal Cigler. "To je uničevanje okolja, privatne lastnine in ogrožanje življenj. In ne razumem, zakaj se na tak način 'začasno' ukrepa," je dodal poslanec, minister pa mu je očital, da se pri teh vprašanjih "gre politikanstvo", saj da mu je Roman Kramer, direktor Direkcije za vode (nekoč sta bila Kramer in Cigler sodelavca na Mestni občini Celje, op. p.), vse pojasnil. "To ni politikantstvo. Gre za osnovno poznavanje fizike, da če odstraniš vodi oviro, to je poplavni breg, bo voda udarila, ko se bo razširila," je odvrnil Cigler.
In kaj meni Roman Kramer? "Nikomur se nič ne poslabšuje. Ljudje na tem območju se ne zavedajo, da so sedaj (po zgrajenih protipoplavnih ukrepih) še bolj nezaščiteni, kot so bili prej, še više jim lahko pride voda," poudarja. Še enkrat je pojasnil, da je nasip treba zgraditi, ker niso zaživeli suhi zadrževalniki. "Kmetom bi dali odškodnine in bi se takrat lahko zmenili," dodaja. Stroka je tako prijavila projekt nasipa, a ker za eno zasebno zemljišče medtem niso pridobili soglasja, so sedaj predvideli poglobitev na delu, kjer bo zaledna voda tekla ob Savinji in se nato vrnila v strugo, opisuje Kramer. "Tam, kjer je že sedaj poplavljajo, se nič ne slabša. Celo do deset centimetrov nižja bo voda ob poplavah. Vzporedno pa peljemo projekt gradnje suhih zadrževalnikov; že imamo konsenz, da se bo sredstva za to črpalo iz nove finančne perspektive," dodaja in pribije: "To je pozitivna zgodba. Vsak, ki trdi drugače, zavaja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
