Rozmari Petek
Po avgustovskih poplavah so ljudje na široko odprli srce. Eni so zaupali dobrodelnim organizacijam in darovali preko njih, nekaj se jih je odpeljalo na uničena območja in so sami denar izročili tistim, za katere so se na lastne oči prepričali, da jim bo prišel še kako prav. Akcije kot denimo maraton Radia 1 in kasneje znamenita nogometna tekma legend v Stožicah so bile po zbranih finančnih sredstvih rekorderji. Denar so delili direktno oškodovancem. Gotovo pa pomoči niso bili deležni vsi, ki bi jo potrebovali. Tudi zato, ker niso bili dovolj medijsko izpostavljeni. Podatka o tem, kdo je že dobil kakšno pomoč in kdo ne, ni, zato so jo morebiti nekateri prejeli večkrat. "Nimam pojma, kdo od naših občanov je prejel takšno pomoč. Ne vem, po katerih kanalih vse se je delila. Verjamem, da tisti, ki je denar dobil, molči. Ne bo prišel do nas in dejal, jaz sem že dobil pomoč. Zato vse, ki so pripravljeni donirati, napotimo na naš solidarnostni sklad, ker le nad tem imamo nadzor," opiše župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik. Doda, da ima nadzor nad tem, kako se denar deli naprej, komisija, ki jo sestavljajo predstavniki Karitasa, Rdečega križa, centra za socialno delo in oškodovancev. "Dosegli smo merila, po katerih smo zbrana sredstva razdelili. To bo gotovo najbolj pošteno," doda.
"Verjamem, da tisti, ki je denar dobil, molči," pravi Naraločnik
Premalo za delitev ...
Predlog omenjene komisije je na zadnji občinski seji potrdil občinski svet. Oškodovance, ki jih je bilo v občini okoli 300, so razdelili v štiri kategorije - od tistih, ki v svojih objektih ne morejo več bivati, do tistih, ki jim poplava ni povzročila za več kot pet tisoč evrov škode. Takšnih, ki so ostali brez hiše, je v občini kar trinajst; vsak je prejel 20 tisoč evrov. Tisti, ki so imeli poleg kleti poplavljeno tudi nadstropje, so prejeli po tisoč evrov - bilo jih je 74. Občani, ki jim je voda zalila kletne prostore, takšnih je bilo 47, pa so dobili po 500 tisoč evrov. Tisti, ki so imeli manj kot pet tisoč evrov škode, niso dobili ničesar. Skupaj je bilo tako razdeljenih 357.500 evrov.
Podoben sistem imajo v občini Rečica ob Savinji. Donacije se zbirajo na posebnem računu, svetniki pa bodo na koncu potrdili, po kakšnem kriteriju se bo denar razdelil med občane. Vendar, kot dodajajo, na skupnem računu nimajo kaj veliko razdeliti. "Imamo 230 poplavljencev, denarja pa okoli 30 tisoč evrov," opisujejo. "Zato še nimamo kriterijev, kako deliti." Pri tem so nekatere donacijske pogodbe strogo namenske; Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje sta darovala denimo za opremo civilne zaščite. Težko je bilo tudi z drugo pomočjo - dobili so denimo 25 bonov v vrednosti 400 evrov za nakup bele tehnike, seznam tistih, ki bi do tega bili upravičeni, je zajemal vsaj 80 ljudi. Tudi v Lučah so odprli poseben transakcijski račun, na katerega lahko podjetja in državljani nakažejo donacije za odpravo posledic katastrofalnih poplav. Razdelitev denarja med posameznike bo opravila komisija. V ta sklad bo nakazanih tudi dobrih štiri tisoč evrov, ki so jih pred kratkim zbrali dijaki Gimnazije Celje - Center. Tudi v Lučah ne gredo vse donacije poplavljencem - nekateri donatorji namreč jasno povedo, za kaj naj se porabijo donirana sredstva. NLB je namreč svojo donacijo v višini 400 tisoč evrov namenila izključno za obnovo občinske infrastrukture. "Ker je to želja donatorja, denarja ne moremo nameniti posameznim poplavljencem," je bilo obrazloženo na eni od občinskih sej.
Korošci so si pomagali
Rekorderji v zbiranju finančnih sredstev v regiji so bili Velenjčani. Na minulem dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili na pobudo župana Petra Dermola, so z nakazili številnih podjetij in posameznikov, SMS- donacijami in drugimi aktivnostmi zbrali 100 tisoč evrov za ljudi iz Šaleške doline, savinjske in koroške regije, prizadete v poplavah. V želji, da zbran denar pride v prave roke, je Medobčinska zveza prijateljev mladine (MZPM) Velenje županom poslala obrazec za vključitev občanov v razdelitev zbranih sredstev. "Mi nimamo vpogleda v to, kdo je bil najbolj prizadet v poplavi, zato smo prosili občine, da nam pomagajo in vloge pošljejo socialno šibkejšim poplavljencem. Ene so to že storile, ene še ne," opisuje sekretarka MZPM Velenje Bojana Špegel. Predvidevali so, da bo vsaka občina izbrala 10 do 15 občanov, ki še niso prejeli nobene tovrstne pomoči, dejansko pa so se v določenih koroških občinah občani zelo hitro znašli in si vloge med seboj prepošiljali. "V dobri veri pomagati nismo pomislili, da se to lahko zgodi." Iz določenih koroških občin je tako prišlo ogromno vlog, kar pomeni, doda sekretarka, da bodo sedaj družine prejele manj, kot bi sicer. "Zdaj bomo morali premisliti, kaj naj storimo. Prej smo oblikovali kriterij tudi glede na število otrok, hoteli smo pomagati starejšim, ki so ostali sami, sedaj se nam je to porušilo," razlaga Špeglova.
Kaj pa prazne "Darsove" hiše?
Ljudem, ki so jim poplave in plazovi odnesli hiše ali pa so jih tako poškodovali, da bivanje v njih ni več mogoče, bo na podlagi interventnega zakona pomagala država. Imeli bodo štiri možnosti izbire, kako naprej. Po eni izmed variant bo za nadomestitveno gradnjo poskrbela država. Težava je le v tem, da si bodo v vmesnem času, ko bodo čakali na novogradnjo, morali poiskati najemniško stanovanje, ki pa jih v nekaterih občinah Zgornje Savinjske doline niti ni. Kot je dejala Bojana Špegel, so ji ljudje opisovali, da so podali pobudo Darsu, da bi v vmesnem času bivali v hišah, ki jih je zavoljo gradnje avtoceste Dars odkupil, sedaj pa so prazne. Prej kot v dveh letih namreč ne gre pričakovati, da se bo gradnja hitre ceste od Velenja do Šentruperta začela. Odgovora, tako je slišati med ljudmi, od Darsa še niso prejeli.
Z razlogom so se obrnili na občine
Zaradi nastale situacije zadnje dni slabo spi. "Včasih se tudi derejo na nas. Ker vsi imajo občutek, da so vsi pozabili nanje. Vsak vidi svojo bolečino. Izlijejo jo nam, potarnajo, da denimo županja pomaga samo tistim, ki so njeni. In da so si zato prepošiljali vloge. Imaš pa tudi 'vojne dobičkarje'. In takšne, ki ne znajo prositi. Ravno za slednje smo računali, da jim bomo dobili s pomočjo občin. V občini Nazarje so takšnim vloge osebno prinesli," je pohvalno dodala. Med zbiranjem denarja je postalo jasno, da bodo prebivalce Letuške gmajne in Strug selili, zato se je pojavilo novo vprašanje, ali so tudi slednji upravičeni do pomoči. Sekretarka pravi, da so, ker tudi ti trenutno potrebujejo zimsko obleko in obutev. Čeprav je MZPM izpeljal že mnogo dobrodelnih akcij, se v takšnih dilemah še nikoli ni znašel. A kot poudarja, pomoč bodo dobili vsi, ki so zanjo zaprosili, le da bo ta sedaj skromnejša, kot so upali.
