Skriti kotički Slovenije: Savinjska dolina ni zgolj Logarska, slap ni samo Rinka

Barbara Gavez Volčjak Barbara Gavez Volčjak
17.05.2021 06:00
Manj znane poti v Zgornji Savinjski dolini vodijo ob najviše ležečih vinogradih v Sloveniji, do mlinov in slapov ter enega nastarejših dreves pri nas.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vhod v Potočko zijavko
Andreja Čibron Kodrin

O savinjsko-šaleški regiji je v turističnem smislu težko napisati kaj novega. Kdo ne pozna ikonične Logarske doline, Solčavske panoramske ceste, Robanovega in Matkovega kota, planjav Menine planine in Golt, brzic Savinje in slapa Rinka? Vsi našteti kraji so pravi raj za aktivne in sproščujoče počitnice v deželi nostalgičnih domačij, na katerih ne manjka gostoljubja in odlične domače kuhinje z lokalnimi kulinaričnimi posebnostmi in dobrotami, kot je denimo zgornjesavinjski želodec.

Na Solčavski panoramski cesti 
www.slovenia.info

Skrivnosti pravih poznavalcev

Pa vendar se tudi v Zgornji Savinjski dolini najdejo manj znani kotički in poti, ki jih poznajo samo največji ljubitelji in poznavalci tega območja. So kot nalašč za ljubitelje gibanja v naravi, kjer ni gneče in lahko vsakdo najde mir in tišino, da se napolni z novo energijo.

Martinova pot - Krožna razgledna pot, dolga 24 kilometrov, je poimenovana po farnem zavetniku sv. Martinu. Vodi po gričevnatem obrobju Paškega kota, ob naravnih lepotah in zanimivostih Šmartnega ob Paki, kjer uspevajo najviše ležeči vinogradi v Sloveniji. Med potjo se pohodniki povzpnejo tudi na Goro Oljko s 733 metri nadmorske višine. Za nekaj grizenja kolen na poti pa se lahko na koncu nadgradijo z degustacijo šmarških vin.

Skozi Šmartno ob Paki vodi Martinova pot.
Rok Rakun
Repov slap v Podvolovjeku
Tomo Jeseničnik/Visitsavinjska.com

Repov slap - Prijeten polurni sprehod vodi od čarobnega, 250 let starega mlina Žagerjeve domačije skozi skrivnosten gozd do Petkove mlake, ki je znana po pestrem živalskem in rastlinskem svetu. Na koncu se odpre pogled na Repov slap, slikovito slapišče z dvema vodnima kotanjama.

Krožna pot se začne ob cesti v dolini Podvolovjek. Markanten in lepo ohranjen Žagerski mlin, star več kot 250 let, je eden redkih še delujočih mlinov na vodni pogon. Ujet je v bujno rastje, ki uspeva ob potoku Lučnica, nedaleč od glavne ceste. Skozi skrivnosten gozd vodi pot do Petkove mlake. Ta umetno ustvarjeni biotop je domovanje različnih žuželk in dvoživk, zato si vzemite nekaj časa za postanek in opazovanje malih živih bitij. Mestoma razgledna pot pripelje do 25 metrov visokega slikovitega slapišča z dvema vodnima kotanjama. Vzemite si čas za počitek in prisluhnite pomirjajoči vodi, ki drsi po skalnih previsih in se leno ustavi v zelenih bazenih.

Solčavska tisa - Prijetna krožna gozdna tematska pot pripelje do Solčavske tise (Taxus baccata), 700 let stare debelinke, ki se uvršča med najstarejša drevesa v Sloveniji. Zavarovana je kot naravna vrednota državnega pomena. Leta 2001 so ji namerili prsni premer 108 cm, višino 13 m, obseg pa je presegel 340 cm. Raste izjemno počasi, letni prirast v premeru je pičlih 0,4 mm. Tisa je bila večkrat izpostavljena udarom strele, zato je vrh polomljen, iz debla pa se prebijajo novi razvejeni poganjki. Ob času rodi strupene rdeče jagode. Do Solčavske tise vodi iz Solčave označena krožna gozdna tematska pot, ki zahteva približno uro in 15 minut hoje. Izkušnjo popestrijo zanimive interpretacijske table, ki pripovedujejo o življenju v gozdu.

Solčavska tisa je eno najstarejših dreves pri nas.
Tomo Jeseničnik/Visitsavinjska.com

Učna pot škrata Bisera - Zanimiva in priljubljena učna pot škrata Bisera vodi po žuboreči dolini, ki jo nekateri imenujejo kar Dolina mlinov. Pot je bila razglašena za najboljšo tematsko pot leta 2019 in povezuje šest zanimivih točk, ob katerih vam zagotovo ne bo dolgčas.

Prva točka je domačija Lamperček, kjer se začne in konča krožna pohodna pot. Po predhodnem dogovoru si lahko tukaj ogledate oboro divjadi, lovski muzej in še kakšno znamenitost na domačiji. Petsto let stara Lamperčkova lipa velja za eno najstarejših dreves v Sloveniji. Med potjo s pogledom na Mozirske planine in Kamniško-Savinjske Alpe si je mogoče ogledati Gorjančev in Vovkov mlin ter spoznati pomen gozda za življenje. Ob poti ležita tudi Kačji grad, katerega lastniki so dali postaviti Terme Dobrna, in domačija Blažiš, na kateri zbiralec Peter Habe že vrsto let hrani in dopolnjuje zbirke raznovrstnih starinskih predmetov, ki si jih lahko ogledate po predhodnem dogovoru.

Vovkov mlin na Poti škrata Bisera 
ZTŠD

V ledeni objem ali med cvetoče rastline?

Med priljubljenimi kotički v savinjsko-šaleški regiji so še Potočka zijavka, Snežna jama, Mozirski gaj in Gornjegrajska katedrala ter v zadnjih letih vse bolj priljubljeno Velenjsko jezero.

Potočka zijavka (Potočka zijalka) je pomembno jamsko najdišče na 1675 metrih nadmorske višine na pobočju Olševe. V tej 104 m dolgi in 40 m široki jami so ledenodobni lovci za seboj pustili sulice, igle, šila in drugo orodje, večinoma izdelano iz kosti jamskega medveda.

Snežna jama je najviše ležeča turistična jama v Sloveniji. Več kot 1300 m dolga podzemna jama, stara od 10 do 12 milijonov let, je pravo doživetje za ljubitelje podzemnega sveta. Posebnost jame je sožitje ledu in sige, ki je na nadmorski višini nad 1500 m prava redkost. Čudoviti kapniki, visoki tudi do 21 m, ledene skulpture in jamsko mleko dajejo jami privlačen videz in ustvarjajo odlično bivanjsko okolje za endemične jamske hrošče.

Park cvetja Mozirski gaj so marljivi vaščani Mozirja ob pomoči slovenskih vrtnarjev uredili na nekdanjem divjem odlagališču smeti. Danes je priljubljena turistična točka z negovanimi zelenicami, pisanimi cvetličnimi gredami, urejenimi grmovnicami in etnološkimi objekti.

Cvetoči nasadi v Mozirskem gaju
Arhiv Mozirskega gaja

Če radi raziskujete kulturno, sakralno in zgodovinsko dediščino, pa na vašem seznamu ne sme manjkati gornjegrajska katedrala, največja in arhitekturno najpomembnejša baročna stavba v Sloveniji, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki ima bogato zgodovino.

V neposredni bližini najmlajšega slovenskega mesta, Velenja, pa leži Velenjsko jezero z urejeno obalo, ki se pod imenom Velenjska plaža ponaša z nazivom naj slovenskega naravnega kopališča leta 2019. V poletnih mesecih je ob jezeru mogoče kampirati, urejena so športna igrišča, na vodi je napihljiv vodni park, izposojajo supe in surfe, prostor pa je tudi za romantičen piknik v dvoje.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta