Velenje: Sodobna dvopasovnica in železnica do Avstrije

Rozmari Petek Rozmari Petek
16.03.2020 16:24

Nekateri strokovnjaki so za obnovitev železniške povezave in ureditev dvopasovnice, kaj več število vozil ne dopušča, poudarjajo še v Združenih civilnih iniciativah.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, so poimenovali monografijo. 
Andrej Petelinšek

Pred kratkim je izšla monografija Velenje, industrijsko mesto v preobrazbi, v kateri so zbrani prispevki različnih strokovnjakov, uredil pa jih je David Bole. V monografiji je tako dr. Primož Pipan iz Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v svojem prispevku Moč in ranljivost velenjskega gospodarstva zapisal misli, na katere opozarjajo tudi Združene civilne iniciative Spodnje Savinjske doline, ki trasi F2-2 vseskozi nasprotujejo, ker trdijo, da je narejena na napačnih podatkih ter posledično dražja od obnove obstoječe trase skozi Arjo vas. Pipan je zapisal, da bi bila z vidika prometne dostopnosti med Velenjem in Koroško bolj smiselna nova sodobna dvopasovna regionalna cesta z zunajnivojskimi križanji. Ta bi Velenje skozi predor povezala s Koroško in Avstrijo in bi tovornjakom omogočala hitrosti do 90 kilometrov na uro.
"Povprečni dnevni letni promet med Velenjem in Gornjim Doličem je namreč 9501 vozilo (Podatki o prometu 2018). Vzporedno s cestnim predorom do Koroške bi lahko v skladu s sodobnimi načrtovalskimi standardi zgradili še železniški predor in posodobljeno železniško progo do Avstrije. S tem bi se navezali na železniško postajo Šentpavel v Labotski dolini na hitri železniški progi Celovec-Dunaj v izgradnji. Če bi Velenje in Koroška to zahtevala, bi to tudi dobila. Tako bi imelo velenjsko gospodarstvo konkurenčno prednost pred preostalo Slovenijo, saj bi prvo dobilo novo sodobno in hitro železniško povezavo neposredno do evropskega železniškega koridorja. To bi bila pomembna konkurenčna prednost za Gorenje, drugega največjega izvoznika v Sloveniji," je zapisal Pipan in ob tem opozoril: "Brez obstoječih in morebitnih novih delovnih mest za bolj izobražene Velenjčane prav načrtovana hitra cesta predstavlja nevarnost, da bo še bolj spodbujala dnevno mobilnost izobraženih Velenjčanov v Ljubljano ali morda pozneje v Avstrijo. Načrtovana hitra cesta lahko po zgraditvi celotne trase razvojne osi med Dravogradom in Belo krajino postane nov tranzitni koridor za jugovzhodno Evropo," je še zapisal Pipan.
V Združenih civilnih iniciativah izpostavljajo, da je povprečni dnevni promet med Velenjem in Gornjim Doličem daleč pod evropskimi normativi za avtocesto. Enako velja za ceno, saj bo po številkah, ki so se pojavile v medijih, z 59 milijoni evrov za kilometer ceste presegla normative, ki veljajo za evropske koridorje. "Iz Velenja sever že poteka magistralna cesta do vasi Gorenja, ki bi jo bilo morda treba ustrezno dograditi v smislu povezave na Zgornjo Savinjsko dolino in obstoječo avtocesto v Šentrupertu, s čimer bi ubili dve muhi na en mah. Potreben bi bil le tunel pod Gorenjskim klancem na poti iz Velenja v Mozirje," pravijo v civilni iniciativi in poudarjajo, da idejo povzemajo po debati s poznavalci prometnih tokov.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta