Vino čaka v kleteh, covid-19 ovira prodajo

V običajnem letu bi se slovenskim vinarjem sedaj smejalo. Vreme je bilo namreč letošnji letini zelo naklonjeno. "Kakovost letnika je v primerjavi z letoma 2018 in 2019 veliko boljša. Predvsem v zadnji fazi zorenja smo imeli veliko sreče z vremenom, saj je bil september sončen, suh in topel, zato je grozdje lepo dozorelo in tudi zdravstveno stanje grozdja je veliko boljše," izpostavlja enolog Hiše vin Emino Gašper Repše.

A kljub superlativom bo vino izredno težko prodati. "Zaprtje gostinskih lokalov za nas pomeni 30- do 40-odstotni izpad. Poleti so odpadale vse veselice, kar za nas znova predstavlja velik izpad, trgovine pa pritiskajo s cenami, da je tudi tukaj stanje vse slabše," opisuje vodja trženja Matija Jagrič. V Zlatem griču je razmerje celo obrnjeno. "Mi le okoli 35 odstotkov vina prodamo v trgovinah, vse ostalo preko gostiln in drugih kanalov. Torej nam sedaj v teh razmerah ostaja odprt le kanal, ki predstavlja tretjino prodaje," dodaja direktor Silvo Žižek. Letno pridelajo okoli 900 tisoč litrov vina.

Po spletu komajda gre

V Hiši vin Emino, kjer letno pridelajo okoli 250 tisoč litrov vina, so letos ravno dokončali razširitev in posodobitev kleti z namenom, da bi lahko odkupili še večje količine pridelanega grozdja svojih pogodbenih kmetov in da bi lahko v kleti sprejeli še več turistov. A letos teh ni. Poleti je bil sicer obisk po oceni Marka Juraka, direktorja Kmetijske zadruge Šmarje, ki upravlja klet, zadovoljiv, sedaj ga, jasno, spet ni. "Smo tri kilometre oddaljeni od Term Olimia, zato smo imeli vedno veliko turistov, ki so ob ogledih tudi kupovali vina. S tem namenom smo celo razširili prodajno ekipo, da je bila klet lahko odprta od jutra do večera. Sedaj bomo morali ure odprtja spet krčiti. Zaradi omejitev gibanja med občinami tudi kupcev, ki so sicer direktno k nam po vino prihajali iz Celja, Krškega, s Ptuja ..., sedaj ni. Le domači so. S prihodnjim tednom pa bomo morali tudi klet zapreti. Najbrž bomo imeli pred vrati zvonec in bomo opravljali le prevzeme naročene pijače," razmišlja Jagrič.

Če kdaj, potem je v teh časih treba biti izredno fleksibilen: "Naši tržniki so tako sedaj postali tudi dispečerji. Z razvozi pijač, ko že tako ali tako gremo na teren, vsaj malo porabljamo zaloge, pa čeprav se vsaka vožnja ne izplača." Če ne bi bili ravno v takšni branži, bi se morda lahko lotili spletne prodaje. "Tako pa je težko vino prodajati po tej poti. Dostava bi zato, ker je vino težko, znašala več kot polovico vrednosti poslanega paketa. Tega stroška kupci ne bi prevzeli nase," dodaja, vinska klet pa takšnega stroška v svojih izračunih tudi ne bi prenesla.

Klet Zlati grič letno proda okoli osem odstotkov vina v tujino. Bi se tam lahko našel kakšen dodaten kanal? "Čez noč stvari ne moreš spremeniti. Saj v tujini sicer vsako leto prejmemo precej nagrad, a ključni pri širitvi na tuje so distributerji," dodaja Žižek, ki pravi, da trenutno več kot to, da dobesedno čakajo pri računalnikih na kakšno naročilo, ne morejo storiti. "Ker ne vemo, do kdaj bo takšno stanje trajalo, smo v celoti blokirani. Ob takšnih neznankah je podjetje zelo težko voditi."

Upanje na veseli december?

Kljub težavam vsaj nekaj vina vinski kleti sami le prodata. "Veliko težje je tistim, predvsem manjšim vinarjem, ki svojih vin ne tržijo v trgovinah, temveč izključno v gostinskih lokalih. Njihova prodaja je dobesedno nična," pravi Jagrič, ki pričakuje, da bodo težave na vinskem trgu letos velike. Sploh če trgovci ne bodo zadovoljni le z akcijami, temveč bodo pritiskali na znižanje cen v celoti.

Je kaj upanja, da se trend vsaj v veselem decembru obrne? "Sem sicer velik optimist po naravi, vendar mislim, da veselega decembra letos zagotovo ne bo. Tudi če bodo ukrepe malce sprostili, to ne bo tako povečalo prodaje, da bi lahko nadoknadili zamujeno. Mi bolj realno čakamo na marec, april prihodnje leto, ko naj bi se stvari vsaj nekoliko stabilizirale," pravi Jagrič.

"Veseli december nam ne more več pomagati," dodaja direktor Zlatega griča Žižek, "meseci pred njim so bili prehudi. Do oktobra smo sicer skorajda nadoknadili vse, kar smo spomladi izgubili, tega sedaj pa ne moremo več. Sredi oktobra je bilo poslovanje hujše kot spomladi. Pričakovati pa velja še slabše pogoje, ker se ukrepi še zaostrujejo. Mi običajno novembra in decembra ustvarimo največ, okoli 30 odstotkov prihodkov celega leta." Ker letos decembra ne bo prireditev, sprejemov in ker je tudi poslovno življenje povsem zamrlo, se tej številki niti slučajno ne bodo mogli približati.